Babica in jaz

Babice so dragocene: če smo lačni, nas nahranijo, če smo žalostni nas potolažijo, če nečesa ne vemo, nas razsvetlijo s svojo modrostjo.

A zdi se, da je njihova vloga še veliko pomembnejša. Morda so prav babice gonilna sila človeškega razvoja.

Ameriška antropologinja Kristen Hawkes je pred dnevi objavila študijo, v kateri razkriva, zakaj so babice tako pomembne.

Po njenem prepričanju se zaradi babic in njihove skrbi za vnuke razlikujemo od opičjih prednikov. Človek je namreč edini med primati, ki ima lahko naslednjega otroka, še preden prvi odraste.

Ko so babice začele skrbeti za vnuke, so matere dobile priložnost, da so rodile več otrok. Prej so morale čakati, da so starejši zrasli in jim pomagali skrbeti za mlajše.

Babice so živele dlje in svoje gene za dolgoživost prenašale na potomce. Daljša življenjska doba in večje omrežje sorodnikov sta moškim omogočila, da so življenje preživeli samo z eno žensko. Človeštvo je tako zaradi babic lahko vstopilo v monogamne odnose.

V naravi ni običajno, da samice živijo tudi po tem, ko ne morejo imeti več potomcev. Namen vrste je, da se razmnožuje, zato po zakonih narave ni razloga, da ženske živijo po končani rodni dobi.

Razen morda najbolj očitnega, ta pa je, da postanejo babice.

Slovarček

Monogamija je zakon moža z eno ženo, enoženstvo.

Pričakovana življenjska doba izraža število let, ki naj bi jih glede na statistične izračune doživel posameznik.

Za razmislek

1. Kaj najraje počneš s svojo babico?
2. Kaj si želiš, da bi tvoja babica vedela o tebi?
3. Če nimaš babice – katera oseba v tvojem življenju se najbolj približa vlogi babice?