Časoris
Trsne krastače imajo strupeno kožo. Vir: Pixabay
Trsne krastače imajo strupeno kožo. Vir: Pixabay

Avstralce presenetila gromozanska krastača

Avstralija slovi po velikih pajkih, strupenih kačah in napadalnih kengurujih. Težave pa jim povzročajo tudi gromozanske trsne krastače.

Pred nekaj tedni jih je presenetila novica, da so čuvaji parkov našli 2,7 kilograma težko trsno krastačo, večjo od človeške roke!

Tako velika krastača poje vse, kar gre v njena usta, na primer žuželke, plazilce in celo majhne sesalce.

Kylee Gray, najditeljica in čuvajka parkov
Najditeljica je bila šokirana nad velikostjo in težo krastače. Vir: Queensland Government Department of Environment and Science
Vir: Queensland Government Department of Environment and Science

Najdena krastača je rekorderka v velikosti. Potem ko so jo evtanazirali, so jo poslali v muzej, kjer jo bodo analizirali. Tam bo kasneje najverjetneje na ogled.

Trsne krastače so sicer velike krastače, ki izvirajo iz Južne in Srednje Amerike. Velike so lahko do 24 centimetrov, v divjini pa živijo do 15 let.

Prehranjujejo se tako z glodavci, plazilci, ptiči, žuželkami, rastlinami, pasjo in mačjo hrano kot tudi z iztrebki!

Leta 1935 so jih naselili v severno Avstralijo, da bi pomagale iztrebiti zajedavske hrošče na poljih v Queenslandu.

Pri tem niso bile uspešne, saj hrošči živijo na vrhu sladkornih trsov – trsne krastače pa ne znajo plezati.

Namesto tega so si krastače našle druge vire hrane: predvsem kuščarje in kače.

Avstralija nima domačih vrst krastač, zato so tamkajšnje živali slabo prilagojene nanje.

Najdeno krastačo so evtanazirali in nesli v muzej. Vir: Queensland Government Department of Environment and Science
Vir: Queensland Government Department of Environment and Science

Trsna krastača ima izjemno strupeno kožo, ki služi kot obramba pred plenilci. Tako so mnoge živali, ki so se hranile z njimi, začele poginjati.

Velikost populacije lokalne vrste kuščarja je po naselitvi trsnih krastač upadla za kar 90 odstotkov.

Tako so krastače kmalu postale invazivna vrsta, ki ogroža tamkajšnjo biotsko raznovrstnost.

Slovarček

Evtanazirati pomeni pospešiti smrt iz usmiljenja.

Invazivna vrsta je tujerodna vrsta, ki se je ustalila in se širi ter s tem ogroža  ekosisteme.

Za razmislek

  1. Poznaš kakšno invazivno vrsto v Sloveniji?
  2. Kaj pridobivamo iz sladkornega trsa?
  3. Poznaš kakšno žival s strupeno kožo?
Podprite Časoris ozka pasica Časko

Dora

Adamič je diplomirana biotehnologinja, ki rada potuje po svetu in približuje znanost najmlajšim.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.