Ali hobotnice razmišljajo?

To vprašanje si raziskovalci postavljajo že zelo dolgo in čedalje več dokazov pravi, da res razmišljajo. A ne samo to – čutijo lahko tudi bolečino, veselje in užitek.

Hobotnice uvrščamo med nevretenčarje, natančneje glavonožce, kamor sodijo tudi sipe in lignji. 

Nevretenčarji imajo drugačen živčni sistem od našega, kar oteži primerjave med našo in njihovo inteligenco. Zato so raziskovalci zelo dolgo menili, da niso sposobni globljega razmišljanja.

Posledično so nevretenčarji zelo pogosto izpuščeni iz različnih uredb, ki skrbijo za dobrobit živali. Te se namreč večinoma zavzemajo za bolj dojemljive živali, kot so psi, mačke, prašiči ali krave.

Konzervativna fundacija za dobrobit živali (CAWF) je britansko vlado opozorila, da so tudi marsikateri nevretenčarji zelo inteligentni in jih je nujno treba zaščititi pred trpljenjem.

»Raki in glavonožci nedvomno doživljajo svet drugače kot mi. Pomembno pa je, ali to doživljanje vključuje zavestno izkušnjo užitka in bolečine. Verjamemo, da je dokazov dovolj, ki kažejo na to.«

V svojem pozivu so navedli veliko dokazov, ki kažejo na njihovo inteligenco. Znajo se izogibati plenilcem in lahko celo tehtajo različne možnosti – se jim bolj splača loviti ali bežati.

»Hobotnice v našem laboratoriju se odzovejo, ko stopiš mimo njihovega akvarija. Pridejo pogledat, kaj se dogaja. Lahko celo vidiš, kako te opazujejo,« pravi morska biologinja Emily Sullivan.

Sprememba uredbe bi močno vplivala na vse nevretenčarje. Ti do sedaj namreč niso bili zaščiteni.

O razmišljanju hobotnic govori tudi film Moj učitelj, hobotnica, ki je širši javnosti prvič predstavil njihovo neverjetno in podcenjeno inteligenco.

Slovarček

Hobotnice uvrščamo v skupino glavonožcev, ki spadajo med nevretenčarje. Ljudje, psi, mačke in krave pa denimo sodijo med vretenčarje.

Za razmislek

1. Kje živijo hobotnice?
2. Kaj jedo?
3. Kaj loči vretenčarje od nevretenčarjev?