Za današnje otroke velja, da imajo v resničnem življenju zaradi buljenja v zaslone telefonov, tablic, računalnikov slabše razvite družabne veščine.
Ameriški sociolog Douglas Downey je v obsežni raziskavi ugotovil, da to ne drži.
Vse se je začelo, ko je sinu začel pridigati o »današnji mladini«, torej o njegovi generaciji, ki da nima razvitih socialnih veščin, sin pa ga je vprašal, kako to ve.
Ko je bolje razmislil, je znanstvenik ugotovil, da pravzaprav zanesljivih podatkov nima.

S kolegom Benjaminom Gibbsom sta primerjala socialne veščine otrok, ki so vrtec obiskovali leta 1998, ko še skoraj ni bilo pametnih telefonov, in otrok, ki so bili v vrtcu leta 2010.
Uporabila sta podatke od vrtca do petega razreda. Ugotovila sta, da socialne veščine otrok, ki odraščajo v času hitrega tehnološkega razvoja, niso nič slabše kot pri otrocih z začetka tisočletja.
Pozorna sta bila predvsem na to, kako so otroci sprejemali ideje vrstnikov, kako so spoštovali tujo lastnino, kako so se odzivali na medvrstniške pritiske in kako so se znali samonadzorovati.
Starši in učitelji generacije 2010 niso poročali o morebitnih slabših socialnih veščinah v resničnem življenju.
Tudi med otroki, ki so veliko časa preživeli na napravah, in otroki, ki skoraj niso imeli dostopa do njih, ni bilo posebnih razlik.
Znanstvenika sta rahlo odstopanje zaznala le pri otrocih, ki so večkrat na dan igrali računalniške igrice oziroma dostopali do družbenih omrežij, a še to ni imelo posebnega učinka na odnose otrok v njihovem vsakdanjem življenju.
Skrb starejših zaradi »današnje mladine«, ki je stara več kot dva tisoč let, je tako res očitno odveč.
Slovarček
Generacija so ljudje približno iste starosti, ki jih zanimajo podobne stvari.
Za razmislek
- Kaj je značilnost tvoje generacije?
- Katere spretnosti razvijaš z uporabo novih tehnologij?
- Ali se raje pogovarjaš v živo ali po telefonu?