fbpx
Časoris
Na valeti OŠ dr. Vita Kraigherja. Vir: Osebni arhiv
Na valeti OŠ dr. Vita Kraigherja. Vir: Osebni arhiv

Zgodbe iz domače učilnice: Kako je Neža organizirala valeto in vse razveselila

Če bi me ob začetku šolskega leta vprašali, česa se najbolj veselim, bi zagotovo omenila valeto.

Valeta je namreč več kot le še ena prireditev. Učencem pomeni veliko. Kot devetošolec si zato kar jezen, ko vse kaže, da boš zaključek šole dočakal v karanteni.

Epidemija koronavirusa nam ni vzela le pouka. Vzela nam je druženje, klepet, smeh. Iz dneva v dan smo bili soočeni le s tistim, česar po vrnitvi v šolo ne bo. Ne bo ekskurzij, ne bomo se videvali z vsemi sošolci, ne bomo videli nasmehov, skritih pod maskami. Ne bo valete. Kako se bomo na dostojen način poslovili od prijateljev, učiteljev in šole ter zaključili obdobje, ki nas je oblikovalo v osebe, kakršne smo sedaj?

Neža Kunič, devetošolka z OŠ dr. Vita Kraigherja

Zamisel o virtualni valeti ni bila sprejemljiva.

Ob podpori ravnatelja smo se odločili, da izpeljemo pravo valeto, in zdelo se je kar samoumevno, da organizacijo prevzamem jaz.

Neža Kunič. Vir: Osebni arhiv
Neža Kunič. Vir: osebni arhiv

Idejo o zaključku, ki sem jo sicer dalj časa mlela v sebi, smo morali učenci sami izpeljati v dveh tednih, stvari, na katere je bilo treba misliti, pa je bilo veliko.

Delo so nam oteževali ukrepi za zajezitev covida-19, zaradi katerih se nismo mogli vsi dogovarjati v živo. Mnenja smo izmenjavali preko videokonferenc, kar je bilo precej stresno in kaotično.

Pripraviti je bilo treba program, napisati povezovalno besedilo, se naučiti skupno pesmico, sestaviti vabila, posneti predstavitveni video, obnoviti plesne korake in zaradi novih okoliščin spremeniti koreografijo, pa misliti tudi na podrobnosti, ki valeto naredijo čarobno.

Vedela sem, da bodo na valeti podelili priznanja uspešnejšim učencem, a sem želela, da bi prav vsak učenec doživel trenutek sijaja, saj je v vsakem žarela posebna iskra, ki ni merljiva le s tekmovanji in priznanji.

Vsak je bil pomemben del, da smo lahko skupaj sestavili takšno generacijo, kot smo bili. Zato sem program oblikovala tako, da so aktivno sodelovali prav vsi učenci. 

Priznam, bilo je naporno. Bala sem se, da nam ne bo uspelo. A nam je. Sreča, ki se je zrcalila v očeh 44 učencev, vzkliki ponosnih staršev in bučen aplavz ob zaključku je poplačalo vse. Mi skupaj smo uspeli. 

Neža Kunič, 9. b, OŠ dr. Vita Kraigherja, Ljubljana

***

Želiš deliti svojo zgodbo iz domače učilnice z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.

Zadnja sprememba 24. 7. 2020

Časoris

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.