fbpx
Časoris
Vir: Adobe Stock
Anastazija se je včasih veselila sprehodov po javnih površinah, zdaj jo grabi tesnoba. Vir: Adobe Stock

Zgodba iz domače učilnice: Občutek bližine med profesorji in sošolci se izgublja

Zdi se, da bo leto 2020 imelo veliko presenečenj za nas.

Verjetno bi za naštevanje porabili veliko preveč znakov, a je prav, da omenimo zmagovalca.

Med nas se je gotovo najbolj zasidral nevarni, mikroskopsko veliki delec, ki ga vsi dobro poznamo – to je seveda slavni novi koronavirus.

Verjetno nikoli ne bi verjeli, da bo takšen majhen delec tako korenito spremenil naše življenje, a nam je pokazal zobe, ohromil naše socialno življenje in nas za več tednov zaklenil med štiri stene.

Anastazija Gračner. Vir: Osebni arhiv
Anastazija Gračner. Vir: Osebni arhiv

Kot srednješolka že vem, da letos šolskega praga ne bom prestopila. Sicer je med šolanjem na daljavo lepo slišati in celo videti profesorje in sošolce, a občutek bližine se izgublja.

Vladni ukrepi so nas priklenili na naše domove in v času epidemije je bil največji greh, če sta se dva človeka sprehajala po cesti. K sreči smo lahko mladi prek družbenih omrežij komunicirali in ohranjali stike.

To je bila odlična priložnost za vse »odvisnike«, saj jih starši že zaradi šolanja prek komunikacijskih naprav niso mogli grajati.

Zdi pa se mi, da je kriza vse tesne prijatelje med seboj še bolj povezala, saj smo si kljub vsem oviram vzeli čas zase – prek telefona in tudi v živo.

Kriza je prinesla velike spremembe v javnem življenju. Včasih sem se veselila sprehodov po javnih površinah, zdaj me grabi tesnoba. Med ljudmi ni več čutiti povezanosti, le strah in napetost. Mrzlično spremljajo vsa opozorila državnih organov, ki jih zaradi hudih omejitev še bolj spravljajo v stisko.

K neprijetnemu vzdušju so prispevali tudi mediji, ki so širili in napletali različne zgodbe. Mnogi sedaj ne vedo več, komu naj verjamejo.

Mislim, da je obnašanje množice nesprejemljivo. Stopiti moramo skupaj in pokazati, da lahko tudi majhna skupnost premaga t. i. svetovno nevarnost. Potreben je le pozitivizem in zaupanje v lepo prihodnost.

Anastazija Gračner, 1. c, Gimnazija Velenje

***

Želiš deliti svojo zgodbo iz domače učilnice z nami? Piši nam na urednik@casoris.si. Z veseljem jo bomo prebrali in objavili.

US Embassy logo

Prispevek objavljamo v okviru projekta Alumni za boljšo znanstveno in zdravstveno pismenost (Alumni Advancing Science and Health Literacy), ki ga sofinancira U.S. Embassy Ljubljana.

Časoris

Časoris

V Časorisu s svojimi zapisi in razmišljanji gostujejo tudi otroci, učitelji, ravnatelji, strokovnjaki in starši.
V prispevkih je zapisano njihovo mnenje, ki ne izraža nujno stališč uredništva.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Cloudy
8°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.