fbpx
Časoris
Sončna elektrarna. Vir: Arhiv GEN-I
Sončna elektrarna. Vir: Arhiv GEN-I

Želim vedeti več o zeleni preobrazbi

Poznate Levjega kralja? Mufasa, kralj savane, v filmu uči svojega mladega princa, Simbo, o krogu življenja: »Vse, kar vidiš, obstaja v občutljivem ravnovesju. Kot kralj moraš to ravnotežje razumeti in spoštovati vsa bitja: od plazečih se mravelj do skakajočih antilop.«

Krog življenja

Ideja o krogu življenja ni nič drugega kot biološko ravnotežje med živimi bitji – rastlinami, živalmi in ljudmi. Da bi spodbudila nastanek in zagotovila obstanek življenja, narava išče ravnovesje, kadar je le mogoče.

Če pustoši gozdni požar, narava sama poskrbi za vzpostavitev novega življenja, ki sčasoma nadomesti vse, kar je bilo uničeno.

Tudi prehranska veriga, v kateri je ena žival hrana za drugo, je način ohranjanja ravnovesja. Gre za jemanje in vračanje, kroženje.

Pa vendarle, Mufasa ima le delno prav. Velja namreč zmotno prepričanje, da je krog življenja krhek in delikaten, a hkrati tako mogočen, da je zmožen uravnotežiti vsakršna neravnovesja. Resnica je malce drugačna. Narava danes ne zmore več popraviti samo sebe. Okoljsko breme, ki ga nosi, je prehudo, da bi ga zmogla odložiti brez naše pomoči.

Najbrž boste to lažje razumeli s prispodobo. Predstavljajte si pujska, v katerem zbirate svoje prihranke. Je mogoče, da bi bil vaš hranilnik, ne glede na to, koliko denarja vzamete iz njega, vedno poln? Ne, kajne?! Tako ne delujeta niti svet niti narava, čeprav bi si mi vsi to še tako želeli.

Vloga človeka

Tako kot šparovček ne premore neomejene vsote denarja in se hkrati ne polni sam od sebe, tudi narava ne more enostavno odpraviti vse škode, ki jo utrpi. Prepričanje, da je tako prefinjena in robustna, da bo lahko vedno poskrbela sama zase, je naivno in povsem napačno.

Današnji ekologi ne priznavajo več ravnovesnega kroga življenja, temveč vse pogosteje govorijo o spremembah in toku življenja. Poudarjajo, da čakanje križem rok ni rešitev naših težav, nasprotno, ljudje moramo aktivno sodelovati pri ponovni vzpostavitvi ravnotežja ekosistema.

»Zakaj prav mi?« bi se morda utegnili vprašati. Najprej zato, ker so naše sposobnosti razmišljanja v primerjavi z drugimi živimi organizmi boljše, in drugič, ker je okoljska škoda, ki jo trenutno plačuje naš planet, rezultat prav naše, človeške dejavnosti. Obe dejstvi nam posledično narekujeta največ odgovornosti za odpravo nakopičenih negativnih posledic.

Sončna energija. Vir: Arhiv GEN-I
Sončna elektrarna. Vir: Arhiv GEN-I

Elektrika

Če bomo še naprej brezglavo trošili zaloge virov, kot da so neomejene, nam bo sčasoma zmanjkalo tudi vsebine zemeljskega hranilnika.

Trenutno se oskrbujemo z elektriko, ki je večinoma odvisna od zaloge nafte, ki je fosilno gorivo. Drugi vrsti fosilnih goriv sta še premog in zemeljski plin, vsi trije pa so v resnici na milijone let stari ostanki rastlin in živali. Nobeno od teh goriv ni trajnostno, kar pomeni, da nam jih ob nespametni uporabi pospešeno zmanjkuje.

Veliko virov, ki jih uporabljamo za vsakodnevno življenje, je omejenih. Nekatere sicer lahko trošimo več sto ali celo tisoč let, a dan, ko bomo popolnoma izčrpali njihove naravne zaloge, se hitro približuje. Pri nekaterih naravnih virih smo že dosegli zaskrbljujoče, nevarno nizke ravni.

Zelena preobrazba

Živeti trajnostno pomeni živeti v skladu z zmogljivostmi okolja in z življenjskim slogom, ki kar najmanj posega v okolje. Trajnostna prihodnost je predvsem razmislek o ohranjanju narave in naravnih virov za bližnjo in daljno prihodnost, torej za nas in vse bodoče generacije.

V zadnjih petdesetih letih smo ljudje izumili nove tehnologije pridobivanja električne energije iz zelenih, trajnostnih virov, kot je na primer sonce. Spomnimo se, energija sonca je trajnostni vir, ki ga nikoli ne zmanjka.

Uporaba tovrstnih rešitev je prvi korak na poti tako imenovane zelene transformacije. Če pridobivanje elektrike iz trajnostnih virov uspešno združimo z uporabo energetsko varčnih hiš, avtomobilov in aparatov, recikliranjem in prakso ponovne uporabe materialov ter zaščito voda, lahko rečemo, da smo krepko zakorakali na pot zelene preobrazbe.

Saj veste, starši svoje otroke vedno učimo, da morajo igrače, ki niso njihove, vrniti pravemu lastniku. Žalostno je, da to načelo prepogosto pozabimo v odnosu do narave. Pozabimo na hvaležnost, pozabimo na vračanje. A prihodnost je v vas, dragi otroci, zato nikar ne pozabite: kar vzamete iz narave, vrnite naravi!

Zelena preobrazba. Vir: Shutterstock/Gen-I
Vir: Shutterstock/Gen-I

***

Objave z oznako Želim vedeti več pripravljajo v družbi GEN-I d.o.o.

Ta z odločnimi in samozavestnimi koraki stopa na pot zelene transformacije in spodbuja vlogo posameznika, da pripomore k boljši, bolj zeleni prihodnosti.

Informacije o sončnih mikro elektrarnah, samooskrbi in obnovljivih virih ter druge koristne povezave najdete na spletni strani GEN-I Sonce.

Na spletni strani družbe GEN-I so objavljene novice o njihovih aktivnostih po Sloveniji in drugod.

GEN-I

GEN-I

je skupina za trgovanje in prodajo električne energije in zemeljskega plina.

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala.

Zakaj podpreti Časoris?

Lažne novice in dezinformacije: Kaj moramo vedeti?

Vreme

Ljubljana, Slovenija
Mostly cloudy
21°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.