Kako pomagati prijatelju? Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Že en sam prijatelj lahko spremeni življenje!

Facebooktwittergoogle_plus

Nekateri učenci lažje sklepajo prijateljstva kot drugi, nekateri pa imajo pri tem lahko tudi težave.

Vzroki za to so lahko zelo različni, a v vsakem primeru se učenci, ki jih sošolci v razredu ne sprejemajo, počutijo zelo slabo.

Občutek, da imaš nekoga na svoji strani, je zelo pomemben prav za vsakega izmed nas. Vsak ima pravico do tega, da ima prijatelje. Kadar pa je učenec izključen iz razreda, je pravzaprav žrtev medvrstniškega nasilja.

Kako lahko prepoznaš, kdo je v vašem razredu izključen?

Ali je morda vedno nekdo zadnji, kadar se v razredu oblikujejo skupine (pri športnih igrah, projektnem delu …)?

Ali se ti zdi, da je kdo od sošolcev med odmori, pri kosilu ali na izletu vedno osamljen in nekje ob strani?

Ali ima ta sošolec koga, da bi se družil z njim?

Ali ga kdo povabi na zabavo za rojstni dan?

Ali ima ta učenec učne težave, je neurejen, ne poskrbi za osebno higieno, je sramežljiv, gospodovalen, agresiven, skače drugim v igro, se norčuje iz drugih, preveč govori, širi govorice, se umika na samo, ima težave v družini, je njegova družina revna, ima posebne potrebe …?

Na takšne učence se sošolci najpogosteje »spravljajo«. So lahke tarče, ker izstopajo in delujejo nemočno.

Ali bi lahko pomagal ti?
  • Če opaziš, da nekdo izmed sošolcev vedno stoji ob strani, ker ga nobena izmed skupin ne želi sprejeti medse, ali da se nekateri sošolci norčujejo iz njega, se lahko postaviš v njegovo bližino in opozoriš sošolce, ki to počnejo, naj nehajo s takšnim vedenjem, ker to enostavno ni kul.
  • Lahko jim rečeš, naj se poskusijo postaviti v njegovo kožo, in jih opozoriš, da se v njej gotovo ne bi počutili dobro.
  • Če zbereš pogum in se zoperstaviš sošolcem, ki grdo ravnajo z izključenim učencem, si tudi drugim sošolcem dober zgled. Mogoče boš ugotovil, da je v razredu še več sošolcev, ki se jim ne zdi OK, da razred določenih učencev ne sprejme ali da se nekateri sošolci celo norčujejo iz njih – če se oglasiš ti, bodo morda še oni povedali, da se ne strinjajo s tem.
  • Lahko spodbudiš druge učence, naj se postavijo na stran učenca, ki je izključen, in ga povabijo, da se priključi njihovi skupini/ga povabijo v svojo družbo. Večkrat lahko poudariš, da posmehovanje, žaljenje in izključevanje ni OK.
  • Če vidiš nekoga, da je sam med odmorom ali če sam sedi za mizo pri kosilu, ga lahko ti povabiš k sebi oziroma v svojo skupino ali pa greš ti k njemu/njej.
  • Tudi če tega učenca ne poznaš dobro, mu lahko predlagaš, da bi kaj počela skupaj. Lahko pričneš s tem, da pohvališ nekaj na njej/njem, se z njim zapleteš v pogovor o domačih nalogah ali o vajinih hobijih. Zelo dobra strategija je, da tega učenca prosiš za pomoč (pri domači nalogi, pri nekem opravku, pri iskanju peresnice, ki si jo izgubil …).
  • Takemu učencu lahko rečeš, da si na voljo za pogovor in druženje, še zlasti, če je vznemirjen, če vidiš, da se slabo počuti, je žalosten, živčen.
  • Lahko ga spodbudiš, da o tem, kar se dogaja, pove staršem ali odraslim, ki jim zaupa v šoli (npr. učiteljici, svetovalni delavki …). Če želiš, lahko tudi predlagaš, da gresta skupaj do učiteljice ali svetovalne službe.
  • S pomočjo odraslega (staršev, učiteljev, svetovalne delavke …) lahko oblikuješ skupino, ki se bo ukvarjala s takšnimi problemi, saj se situacije z različnimi oblikami nasilja med vrstniki lahko ponavljajo in jih je težko povsem preprečiti.

Če učencu, ki ga ostali sošolci zavračajo, nameniš nekaj pozornosti in pokažeš, da ti je mar zanj, s tem narediš zelo dobro delo. Že en prijatelj ali zaveznik v razredu lahko temu učencu močno olajša bivanje v razredu, kjer ga drugi ne sprejemajo. Mogoče boš presenečen, ko boš ugotovil, kako zanimiv učenec je to in kaj vse imata skupnega.

***

Asistentka dr. Tina Pirc z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je sodelavka ISA instituta.

Prispevek je nastal v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

 

MZ. Vir: ISA InstitutReci ne nasilju. Vir: ISA insitut

image_print
Facebooktwittergoogle_plus
otrociprijateljstvosocialna izključenost

ISA Institut • 24. 11. 2018


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor