Žana pri begunskih otrocih. Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Žana in njeni objemčki

Facebooktwittergoogle_plus

Že septembra, takoj ko je izvedela, da tudi v Slovenijo prihajajo begunski otroci, je na Facebooku povabila prijatelje, da začnejo zbirati drobne pozornosti zanje.

Nekaj zbranih igrač je predala takoj, nekaj pa ji jih je ostalo. Lepo bi bilo, če bi lahko ostale pri njej, a na žalost so začeli prihajati novi otroci. Tudi taki brez staršev in celo bosi. Žana Kapetanović, ki je med eno drugo vojno tudi sama s svojimi otroki pribežala v Slovenijo, jim je podarila sebe, svoje objeme, celo dokolenke. Tako jim je želela izraziti dobrodošico in jih pospremiti do varnega zavetja.

Zakaj pomagate?
Popolnoma normalno je, da po svojih močeh pomagamo ljudem, ki so v stiski. Ko pa gre za otroke, bi premikala gore. Trpljenje otrok je nedopustno.

Kaj so vam povedovali otroci, ki ste jih srečali?
Z njimi sem se pogovarjala predvsem z očmi, z nasmehom, igrali smo se. In smo se odlično razumeli. Dobronamernost je univerzalen jezik.

Zelo mi je pomagala barbapapa , ki sem jo poimenovala Papa. Ne moreš se ji upreti. Nauči te, da je objem taakooo prijeten in da lahko potolaži vsakega. Mehka je, prijetno okrogla, topla, nagajiva, vse prenese …, vlekli so jo povsod, objemali, pritiskali … vse je zdržala. Kot mama.

Česa pa si želijo, kaj jih je razveselilo?
Želijo si druženja, prijazne naklonjenosti, igre, objemov … Tudi bonbončki so jih seveda razveselili. Potrpežljivo so čakali, da sem jim dajala igrače, niso jih razgrabili, niso bili nesramni ali nevzgojeni. Res ne. Pokazali so, da so hvaležni in nazaj so mi podarili nekaj najlepšega – iskrice v očeh.

Kam so namenjeni?
Mislim, da nimajo predstave, kam so namenjeni. Najbolj pomembno jim je, da imajo ob sebi starše. Na žalost so jih na poti iz Hrvaške v Slovenijo nekateri tudi zgubili. Deklica in fantek, ki sem ju spoznala, sta bila neutolažljivo žalostna zaradi tega. Predvsem deklica. Zaradi nje sem zelo žalostna. Dala sem ji svoje nogavice, flis in ruto in jo malo potolažila, na ženski način, kot mami, kot babi.

Kaj bi moral vsak od nas vedeti o njih?

To so čudoviti otroci, popolnoma enaki našim otrokom. So še vedno kristalno čist izvir dobrote, iz njih lahko zrastejo krasni ljudje … Če jim bomo dali priložnost. Če bodo začutili, da smo jih sprejeli. Če se bodo lahko učili skupaj z drugimi otroci, če bodo lahko prijatelji naših otrok …

Svet bo lep in pisan. Vsi ti krasni in pametni otroci bodo poskrbeli, da bo tako. V to sem prepričana. Shrek je prenesel sporočilo dobrote. Otrok je daroval svojo igračo drugemu otroku. In je svet takoj lepši.

Za starše in učitelje

Kako govoriti o begunski krizi

image_print
Facebooktwittergoogle_plus
beguncimigrantiotrocipriseljencivojna

Sonja • 27. 10. 2015


Prejšnja objava

Naslednja objava

Dodaj odgovor