fbpx
Časoris
Zgodbe otrok sveta. Foto: Sonja Merljak, montaža: JL Flanner
Zgodbe otrok sveta. Foto: Sonja Merljak, montaža: JL Flanner

Zakaj se selimo

Poznaš koga, ki se je preselil v drug kraj ali državo?

Si morda sam med tistimi, ki so se priselili, ali je to storil kdo od tvojih družinskih članov?

Razlogov, zakaj se ljudje preseljujemo, je veliko. Najbrž ima vsak, ki se odloči za to ali pa to mora storiti, malo drugačnega.

Nekateri se preselijo, da bi bili bližje svoji družini in prijateljem.

To velja tudi za Marjana, ki se je v Brazilijo preselil, ker je tam spoznal svoje dekle Mario, in pa za Davida, ki se je skupaj s staršema, ki sta v Sloveniji dobila zaposlitev, priselil iz Bosne.

Tudi boljše možnosti za izobrazbo in zaposlitev so lahko razlog za selitev. Zaradi tega sta se preselila Davidova starša, MaryAnn, ki je iz ZDA prišla študirat v Slovenijo, in pa dvojčka Prohor ter Matvej, ki sta se iz Rusije preselila v Slovenijo, da bi tu trenirala boks.

Nekateri se za selitev odločijo, ker želijo raziskovati svet in spoznavati različne kulture, ali pa se v neki kraj preselijo, ker so jim všeč pokrajina, podnebje in navade domačinov.

Veera in Otto sta se s Finske po upokojitvi preselila v Španijo. Od nekdaj sta si želela živeti nekje na toplem, blizu morja in sedaj se jima je želja uresničila.

So pa tudi tisti, ki bi radi živeli v državi ali kraju, kjer so se rodili, a so se morali izseliti zaradi naravnih nesreč, npr. velikih požarov, hude suše, zaradi katere primanjkuje vode in s tem hrane, izbruhov vulkanov, tornadov, močnih potresov …

Takšna nesreča se je leta 2011 zgodila v Fukušimi na Japonskem. Tam je tla najprej stresel potres, potem pa je sledil še cunami. Pokrajino so oblili do 15 metrov visoki morski valovi, ki so nastali zaradi potresa. Uničenih je bilo veliko hiš in prebivalci so se morali izseliti.

Nekateri ljudje so v selitev prisiljeni zaradi vojn v njihovih državah ali pa jih preganjajo, ker se denimo ne strinjajo s politiki, ki so tam trenutno na oblasti, ali pa ker se zavzemajo, da bi vsi ljudje imeli enake možnosti, ne glede na spol, spolno usmerjenost, barvo kože, vero, narodnost …

Za svoje življenje se bojijo, zato morajo iz države pogosto oditi na skrivaj, kar pomeni, da je njihova pot še nevarnejša.

Na tak način je tudi Mohamed s svojimi starši zapustil Afganistan, kjer je divjala vojna. Prečkali so Iran in Turčijo ter nato v premajhnem, nevarnem čolnu pluli do Grčije.

Od tam so se napotili proti Švedski, kjer sedaj živijo. Mohamed lahko končno uživa v igranju nogometa in druženju s prijatelji.

Estrella se je z mamo iz Kuvajta preselila v Slovenijo, ker so moški in ženske v Sloveniji enakopravnejši. Tu se lahko izobražuje, v Kuvajtu pa te pravice ni imela.

Selitev v drugo državo ima dobre in lahko tudi malo manj dobre posledice.

Pomislimo skupaj, kakšne so lahko. Predstavljaj si, da se moraš s svojo družino preseliti v drugo državo. Čaka te mnogo sprememb, tudi takšnih, ki ti morda niso všeč.

Preseliš se v kraj, ki ga ne poznaš, v drugo hišo. Obiskuješ drugo šolo, imaš nove sošolce in učitelje. Morda še ne znaš govoriti jezika, ki ga govorijo tu, in se tako težje sporazumevaš z domačini. Verjetno pogrešaš prijatelje in sorodnike, ki jih zaradi selitve ne moreš obiskovati tako pogosto, kot si jih prej.

Z njimi se verjetno pogovarjaš po telefonu in pa s pomočjo družbenih omrežij (npr. Messengerja, Facebooka, Instagrama).

Prve  tedne  ti je verjetno težko. Veliko  ti pomeni, če  ti novi učitelji in sošolci pomagajo pri učenju jezika, ti razkažejo okolico in te sprejmejo medse.

Selitev pa ti prinese tudi nove priložnosti.

Verjetno spoznaš še več prijateljev, se naučiš novega jezika, spoznaš nove kraje, običaje, poskusiš kakšno zanimivo jed in tudi ti drugim predstaviš svojo državo in kulturo. Tako ste vsi bogatejši za novo znanje in nove izkušnje.

Če te zanima še kakšna zgodba otrok in mladih z izkušnjo selitve in se želiš naučiti še kakšne nove besede v njihovih maternih jezikih, lahko klikneš na Zgodbe otrok sveta.

***

Psihologinja Mateja Dolinar je sodelavka ISA instituta.

Izzivi medkulturnega sobivanja


image_print
ISA Institut

ISA Institut

Vsebine pripravljajo psihologinje dr. Tina Pirc, mag. Mateja Štirn, Mateja Dolinar in Katarina Kocbek.

Prispevki nastajajo v okviru programa NEON – Varni brez nasilja, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, ali v okviru projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Dodaj komentar

Pomagajte nam

Časoris je brezplačno na voljo vsem otrokom, pa tudi učiteljem in staršem, a ne nastaja brez stroškov.

Če vam je všeč, pomagajte, da bomo lahko še naprej ustvarjali kakovostne vsebine. Postanite Časorisov podpornik!

Pišite nam na donacije@casoris.si in posredovali vam bomo podatke za nakazilo na račun Zavoda Časoris.

Ali pa kliknite na spodnji gumb in vpišite željeni znesek.





Vreme

Ljubljana, Slovenija
Sunny
30°C
 

Časoris je spletni časopis za radovedne otroke (in njihove starše ter učitelje). Pridruži se nam!

Sledi nam

Naj ti ne bo nerodno, pridruži se nam. V Časorisu smo radovedni, radi spoznavamo otroke in se veselimo novih bralk in bralcev.