Pred nami je najbolj kulturni vikend v letu!
8. februarja praznujemo naš največji kulturni praznik, Prešernov dan.
To je odlična priložnost, da obiščeš kakšno prireditev, galerijo, muzej ali umetnost doživljaš ob knjigi.
Zakaj je dobro, da poznaš slovensko književnost, pripoveduje literarni zgodovinar dr. Igor Saksida.
Pred leti je z reperjem Trkajem zakuhal knjige, ki so navdušile mlade bralce.
V Kla kla klasiki sta uspešno združila ustvarjalnost mladih in klasike, v Repkih pa otroško poezijo in rep.
Zakaj je pomembno poznati dela slovenskih klasikov?
Klasika je pomembna, ker v naš čas prinaša izkušnje preteklega časa.
Ob branju spoznamo, da naše sanje, stiske in radosti, vprašanja in dvomi niso samo naši, ampak so o njih premišljevali že pred nami.
In še nekaj.
Če ne poznamo Prešerna ali Župančiča, bomo težko razumeli besedila sodobnih avtoric in avtorjev, na primer odlične reperke Masayah, ki v svoje komade vključuje klasiko.
Saj jo poslušate, kajne?
Kako otrokom lažje približamo ta dela?
Tako, da se o njih pogovarjamo, da jim ne vsiljujemo svojega razumevanja prebranega in da jim dopustimo izraziti svoje mnenje o besedilih.
Še več, spodbujati jih moramo k posodobitvam, predelavam besedil.
Kako bi zvenel Prešernov sonet O Vrba v sodobnem jeziku? Bi lahko o njem posneli film? Naredili intervju z Urško iz Povodnega moža? Ji svetovali, naj se udeleži kakšnega resničnostnega šova? Katerega?
Ali književnost v šolah poučujejo na dovolj zanimiv način?
Pristopi so različni. Nekateri učitelji so mojstri pogovora o književnosti, drugi malo manj.
Suhoparno razlaganje podatkov in tuje učenosti pa je nekaj, kar koristi bralnemu užitku učenk in učencev tako, kot koristi vročina sladoledu.
Slovarček
Klasika so dela, ki imajo umetniške značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika.
Učenost je nepraktično znanje, zlasti šolsko.
Za razmislek
- Načrtuješ obisk kakšnega kulturnega dogodka?
- Katera je tvoja najljubša oblika kulture?
- Katere naše klasike poznaš?
