Včeraj mestna sramota, danes nova znamenitost

Cukrarno dobro poznajo učenci ljubljanske osnovne šole Ketteja in Murna.

Njihova šola namreč nosi ime po dveh pesnikih, Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu, ki sta oba zelo mlada umrla prav v Cukrarni.

Pred dvesto leti je bila tovarna sladkorja – zato so jo Ljubljančani poimenovali Cukrarna.

Nekaj časa je bila največja v vsej Avstro-Ogrski monarhiji. Nato jo je uničil požar. Po tistem so jo obnovili le toliko, da je bila primerna za oddajanje sob. V njih so bivali vojaki in tovarniški delavci ter revnejši Ljubljančani. Nekaj časa je v Cukrarni bival tudi pisatelj Ivan Cankar.

Bivalne razmere v Cukrarni so bile slabe in se niso nikoli več izboljšale.

Zadnjih dvajset let je bila Cukrarna zapuščena. Iz nje so izselili brezdomce in zazidali vhode, da se ne bi komu na glavo podrla streha. Kakšna sramota, so ob pogledu na propadajočo stavbo govorili mimoidoči.

Zdaj je »ljubljanska sramota« na obrežju Ljubljanice postala nova mestna znamenitost. Zdi se, kot da se je iz grdega račka spremenila v čudovitega laboda.

Že od daleč je videti snežno belo pročelje mogočne stavbe. Ob pravem vremenu zvečer njena okna – vsega skupaj jih je 365 – zažarijo v barvah zahajajočega sonca. Zato je že postala priljubljen fotografski motiv.

Mimoidoči pa radi pokukajo v notranjost.

In radovedneži bomo danes prišli na svoj račun. Cukrarna bo kot muzej sodobne umetnosti odprla svoja vrata in spet bomo lahko vstopili v najbolj prostorno zgradbo v Ljubljani.

Prostrana ploščad pred Cukrarno že postaja priljubljeno mesto za druženje, kolesarji pa so tam odkrili lepo kolesarsko pot.

Za razmislek

1. Ali veš, da sta po Dragotinu Ketteju poimenovani še dve osnovni šoli v Sloveniji?
2. Ali v naravi labod res zrase iz grdega račka?
3. Si že obiskala kakšen muzej sodobne umetnosti?