Otroške knjige so fine.
In tiste najbolj fine prejmejo tudi kakšno nagrado.
Ena izmed takšnih je desetnica, slovenska literarna nagrada za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje društvo slovenskih pisateljev.
Letos jo je prejela Nataša Konc Lorenzutti za knjigo Jutri bom siten kot pes.
Prvoosebni pripovedovalec v knjigi je kar pes.
Aksel je mešanec, ki ga je lastnica izbrala v zavetišču. Do njega se obnaša kot do človeka.
Psi in druge živali se v zgodbi sporazumevajo med seboj v človeškem jeziku, da jih mladi bralec razume. Hkrati je poudarjeno, da le redki ljudje razumejo živali.
Živali in ljudje pa se nikoli ne pogovarjajo, kar je odlika te pripovedi.
Komu je zgodba namenjena?
Osnovnošolskim otrokom. Ni pa prepovedana za starše in skrbnike, oziroma jim je ni treba brati pod nadzorom otrok.
V knjigi ni nič takšnega, kar bi slabo vplivalo na ljudi, ki so že odrasli.
Nataša Konc Lorenzutti
Od kod ideja, da kot prvoosebnega pripovedovalca predstavite psa?

Nekoč sem srečala žensko z otroškim vozičkom in v njem zagledala psa. Vprašala sem se, ali ta pes ve, da je pes.
Vsak od nas se lahko prepozna v psu, ki ne dovoli več, da ravnajo z njim kot s človekom. Saj tudi ljudje ne dovolimo, da bi ravnali z nami kot s hišnimi ljubljenčki.
Vsaj jaz ne bi hotela ves dan poležavati v košari in grizljati posušenih ovčjih ušes.
Imate tudi vi psa?
Imajo ga moji otroci, kar pomeni, da ga imam jaz.
Živi na dvorišču in ga dvakrat na dan peljemo v gozd ali na polje. Pravzaprav kar on pelje nas.
Za razmislek
- Si kdaj želiš, da bi hišni ljubljenčki lahko govorili?
- Kako imenujemo zgodbe, v katerih nastopajo samo živali?
- Poznaš še kakšno knjigo, ki je prejela to nagrado?
