Najprej je bila glasba. Ta vse povezuje – takšne in drugačne.
To je ugotovil tudi režiser Matjaž Pograjc, ko je razmišljal, kako bi povezal takšne in drugačne; na primer takšne brez posebnih potreb in takšne z njimi.
In porodila se mu je ideja o prav posebni glasbeni predstavi. Slovenska popevka bo nocoj prvič na sporedu in v njej bodo skupaj nastopili igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) in uporabniki CUDV Dolfke Boštjančič.

Slovenska popevka je gledališki koncert po besedilih Gregorja Strniše. Stanovalci Centra Dolfke Boštjančič, ki imajo zaradi downovega sindroma, poškodb glave, avtizma, motenj v duševnem razvoju ali slepote posebne potrebe, bodo z igralci iz SMG zapeli, zaigrali in zaplesali ob poeziji pesnika in dramatika, ki je napisal številna zelo znana besedila, kot so Zemlja pleše, Na vrhu Nebotičnika, Šuštarski most.
»V Strniševi drami Ljudožerci obstaja odlomek o ljudeh in o pticah, ki se gibljejo drug mimo drugega, ampak nikoli ne bodo morali skupaj živeti, eni hodijo, drugi letijo. Mislim, da je predstava Slovenska popevka izumila en tretji svet, v katerem lahko skupaj živimo v sožitju,« pravi Matjaž Pograjc.

Plesalka Andreja Lazar je že lani v Sobotni prilogi povedala, da rada pleše klasični balet in latinskoameriške plese, poleg tega igra na kljunasto flavto. Oboje, ples in glasbo, rada združi na kakšnem nastopu. Tudi v predstavi Slovenska popevka pleše balet in igra na kljunasto flavto. V skladbi Orion skupaj z vsemi nastopajočimi tudi zapoje. »Presrečna sem, ko plešem klasični balet, ampak najbolj mi je všeč, ko igram na kljunasto flavto. Zelo si želim, če bi bila še kakšna priložnost, da bi sodelovala z igralci iz SMG in z ekipo iz Drage.«
Za razmislek
- Si že kdaj moral premagati samega sebe, svoje strahove, predsodke, želje, pričakovanja?
- Kako si to naredil?
- Zakaj je to treba narediti?