Boštjan Gorenc – Pižama je pisatelj, komik, prevajalec in podkaster.
Leta 2016 je izdal svoj književni prvenec sLOLvenski klasiki 1. Sledili sta slikanici Kaj se skriva očku v bradi in Si že kdaj pokusil Luno.
Njegovo najodmevnejše prevajalsko delo je vsekakor prevod štirih od petih knjig zbirke Pesem ledu in ognja, po katerih je bila potem tudi podnaslovljena serija Igra prestolov.
Otroci pa najbolj poznate prevode priljubljenih otroških serij knjig o Kapitanu Gatniku in Gospodu Gnilcu.

Živjo, Boštjan, otroci dobro poznamo tvoje knjige. Nič pa ne vemo, kdo si, ko ne pišeš. Radi bi ti zastavili nekaj vprašanj. Si že od malega vedel, da boš pisatelj, komik, reper ali pa vsaj prevajalec?
Lep pozdrav vsem bralkam in bralcem. Vse te reči, ki jih počnem, so se nabrale sčasoma. Sicer sem v osnovni šoli resda rad pisal spise, sploh domišljijske, vendar sem dolgo časa mislil, da bom učitelj. Tudi ko sem šel študirat angleščino, sem izbral pedagoško smer, a me je potem med študijem na svojo stran premamilo književno prevajanje.
Cicibanke in cicibani smo zelo zaposleni, pa ne le z domačimi nalogami in treningi, tudi z druženjem s prijatelji. Malo smo tudi za računalnikom … Kakšen pa je tvoj običajni delovnik? Greš kdaj na zrak?
Moji delovniki so precej različni. Lahko celo dopoldne ždim za računalnikom, kjer pišem ali prevajam. Veliko je tudi delovnih sestankov in vaj, ko ustvarjamo nove predstave ali ko recimo z Matejem de Ceccom enkrat mesečno ustvarjava nov del Pilovega stripa o Šnofijevi druščini. Aprila in maja pa imam dopoldneve rezervirane za obiske šol ob zaključku bralne značke. Popoldne sem doma, zvečer pa se nekajkrat na teden odpravim na nastop.
Kaj najraje počneš v prostem času? Bereš knjige, zabavaš domače v dnevni sobi ali delaš kaj čisto drugega in drugačnega?
Prosti čas najraje preživljam aktivno z družino. Hodimo naokoli, se igramo … Seveda pa tudi veliko berem in občasno igram kakšno igro na telefonu. Čeprav so mi najljubše namizne igre. Recimo naseljenci otoka Catan.
Katera je bila tvoja najljubša knjiga, ko si bil otrok? Kaj pa tvoj najljubši literarni in/ali filmski lik? Kdo te je takrat najbolj navdihoval?
V otroštvu sem bil velik ljubitelj Kavboja Pipca in Rdeče Pese, stripovskih junakov, ki ju je risal Božo Kos. Tam na začetku osnovne šole je bila moja najljubša knjiga zbirka pesmi Kdo bo z nami šel v gozdiček. Sploh pesem Kaj je videl Mižek Figa.

Če bi lahko izbiral, bi bil raje korajžni Kekec ali navihana Pika Nogavička? Ali pa kdo tretji?
Jaz sem bolj Bedanc. Vsaj na pogled, haha. Med tema dvema pa nedvomno navihana Pika Nogavička z bujno domišljijo.
Otroci velikokrat slišimo, da je najbolj pomembno, da se imamo radi in da se spoštujemo. Kaj je zate najpomembnejša stvar na svetu?
Se bom kar strinjal z vami. Zdi se mi, da je najpomembnejše biti prijazen. Prijaznost lahko doseže veliko.
Katere knjige najraje bereš svojemu otroku?
Pasjega moža mi sin ne pusti več brati, ker ga raje bere kar sam. Trenutno za večerno branje uživamo v dogodivščinah Pikija Jakoba, smejimo pa se tudi stripovski junakinji Hildi. Sicer pa so vse knjige, ki jih v Cicibanu priporočam za bralno značko, testirane na njem, hihi.
Danes se zdi, da otroci manj beremo, kot si ti, ko si bil majhen. Ali veš za kakšen trik, ki bi pomagal, da bi se nad branjem navdušili tudi tisti otroci, ki jim to še ni čisto pri srcu?
Pojdite v knjižnico in povejte knjižničarki, kaj vas zanima. Ona vam bo znala priporočiti knjigo, ki vas bo posrkala vase in vas navdušila.

Osebna izkaznica
- Rojen: 1977, Kranj
- Najljubša hrana: tom yum (pekoča tajska juha)
- Najljubša pijača: voda iz pipe
- Naj glasba: hiphop iz 90-ih
- Naj knjiga: Robert Rankin: The Witches of Chiswick
- Naj prijatelj/prijateljica: Tomo
- Najljubša igra iz otroštva: tarok
***
Rubriko Slavni berejo v Časorisu pripravljamo za revijo Ciciban. Poleg te vsak mesec v Cicibanu objavljamo tudi Časorisove novičke. Vabljeni k branju! 🙂