»Dober dan, imate kaj za pusta hrusta?«
Tako ponavadi otroci, našemljeni v maškare, sprašujete od vrat do vrat. Če imate prijazne sosede, se domov po svojem obhodu domov vrnete s polno vrečko sladkarij, morda tudi s kakšnim kovančkom.
A pust ni v radost le otrokom, temveč tudi odraslim, in pustovanja ter karnevale prirerajo po vsem svetu.
Tudi na Slovenskem je tradicija pustovanja zelo močna. Najbolj znana sta pustna praznovanja na Ptuju s kurenti in v Cerknem z laufarji.
Pustni čas letos traja od svečnice (2. februarja) do fašenskega torka (9. februarja). Številni pustovalci so ga izkoristili za obredno preganjanje zime in klicanje pomladi, ki je letos očitno že tu, in pustne povorke so priredili tako v vasicah kot v mestih.
Ptujsko kurentovanje so v turističnem vodiču Lonely Planet umestili celo na sedmo mesto najbolj priljubljenih karnevalov na svetu.
Kurenti si prizadevajo, da bi jih pod svoje okrilje vzel Unesco. Slovenska vlada je njihove obhode že razglasila za ohranjeno živo mojstrovino.
Navdihnili so tudi številne umetnike. Znamenita je slika Franceta Miheliča Mrtvi kurent. Režiser France Štiglic jih je s filmom Praznovanje pomladi prenesel na veliko platno. Pisatelj Aleš Šteger pa je v svojem istoimenskem prvencu za otroke kurente približal najmlajšim.
In ker je pust hrust tudi zelo lačnih ust, pravega pusta ni brez slastnih krofov. Ali pa vsaj krhkih flancatov, ki jim na Primorskem pravijo kroštole.
Slovarček
Karneval je praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih.
Za razmislek
- Kateri so najbolj slavni karnevali po svetu?
- Zakaj se radi skrivamo za maskami?
- Ali poznaš koga, ki nosi masko tudi v vsakdanjem življenju?