SonjaKulturni bazar vsako leto pritegne množice otrok in učiteljev. Običajno v preddverju žubori od različnih dejavnosti, denimo umetnostno-znanstvenih eksperimentov ali gledališko-plesnih šovov pod vodstvom Ribiča Pepeta.
Letos so bili hodniki Cankarjevega doma skoraj prazni. Le za zaprtimi vrati dvoran, kjer so se odvijale predstave in delavnice, je bilo še vedno skoraj tako živahno kot v dobrih starih predkoronskih časih.
Ana Petrovčič iz Cankarjevega doma pravi, da je Bazar nastajal v posebnih razmerah, zato je poskušal odgovarjati na posebne izzive – denimo, kako naj kulturno-umetniška vzgoja poteka na daljavo.
V čem se letošnji Kulturni bazar razlikuje od predhodnikov?
V prvi vrsti po tem, da se je pripravljal v res zahtevnih razmerah.
Te so terjale veliko prilagodljivosti, znanja, potrpežljivosti in dobre volje pri vseh sodelujočih in udeležencih.
Kaj je bila njegova rdeča nit?
Osrednja tema je bila Enaki v različnosti. Posvetili smo se ji z več dogodki, recimo s plenarnim predavanjem Ivane Djilas in Renate Salecl Čigavo delo je spreminjanje kulturnih vzorcev?, s filmsko projekcijo Salon pri Romy in gledališko predstavo režiserja Žige Divjaka 6.
Posvetili smo se ji tudi s predavanji, pogovori in predstavitvami, denimo dostopnosti televizijskih, radijskih in spletnih vsebin na RTV Slovenija, javnih arhivov in muzejev za senzorno ovirane in primerov dobrih praks vključevanja otrok priseljencev v vrtce in šole v projektu Izzivi medkulturnega sobivanja, spoznavanjem didaktičnih pripomočkov za enake možnosti.
Kaj ste želeli letos posebej doseči?
Želeli smo predstaviti različne možnosti, kako se lahko povežejo kulturne ustanove, vzgojno-izobraževalni zavodi in druge ustanove, ki v programe vključujejo kulturne vsebine.
Poskusili smo odgovoriti tudi na izzive, ki jih ponuja kulturno-umetniška vzgoja na daljavo.
Za razmislek
- Kako se obisk predstave razlikuje od ogleda na daljavo?
- Ali na tvoji šoli izvajajo obšolske dejavnosti?
- Katere predstave si videla letos?
Sandra
Mateja
