DoraNa Unescovem seznamu svetovne dediščine lahko po novem najdemo tudi arhitekta Jožeta Plečnika. O enem izmed naših najpomembnejših arhitektov smo se pogovarjali z arhitektom in urednikom revije Outsider Matevžem Grando.
Zakaj je bil Plečnik šele zdaj uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine?
Uvrščanje svetovne dediščine na Unescov seznam je dolgotrajen postopek. Predlagatelji morajo pripraviti dobro obrazložen predlog, zakaj bi bilo nekaj primerno uvrstiti nanj. Potem pa mednarodna komisija vlogo dlje časa preučuje, saj mora pri tem slediti strogim kriterijem in si vse predloge ogledati v živo.
Pri odločanju ni pomembno samo stanje objektov, ampak tudi odnos skupnosti do njih. Zato na seznamu ni Bežigrajskega stadiona, ki je v zelo slabem stanju.
Čeprav je uvrstitev njegovih del na Unescov seznam trajala dolgo, je prišla ob zelo pravem času. Točno pred stotimi leti je bilo namreč za Plečnika prelomno leto, saj je začel poučevati arhitekturo v Ljubljani in graditi to, kar danes imenujemo Plečnikova Ljubljana.
Zakaj veliko Plečnikovih idej ni bilo uresničenih?
V ustvarjalnih poklicih je to normalno. Veliko idej in zamisli, ki jih je imel Leonardo da Vinci, tudi nikoli ni bilo uresničenih.
Veliki ustvarjalci stalno ustvarjajo. Zavedajo se, da bo uresničen le del njihovih zamisli, a to ni ovira, da ne bi ustvarjali naprej. Poleg tega je v arhitekturi za izgradnjo pomembnih več dejavnikov, na katere arhitekt nima vedno vpliva.
Kakšni so bili njegovi načrti za tovarno čokolade na Dunaju?
V njegovi monografiji, ki je izšla leta 1920, so bila objavljena le njegova dunajska dela in neizvedeni projekti iz tistega časa, med njimi tudi tovarna čokolade. Zasnoval jo je kot mrežo ploskev, ki spominjajo na tablico čokolade. Takrat je bila pri načrtovanju tovarn zelo pomembna lepota. Tako je tudi Plečnikova tovarna čokolade prava estetska mojstrovina.
Za razmislek
- Poznaš kakšno Plečnikovo delo?
- V katerih mestih, poleg Ljubljane, je ustvarjal?
- Kdaj je ustvarjal največ?
Mateja
