Na dan kad sam rođen Tu je posađen orah I u avliji, pod gustom krošnjom Sad igraju se deca Neki novi klinci, neki novi klinci, neki novi klinci ...
Tako je prepeval legendarni Đorđe Balašević 25. maja 2017 na koncertu v Križankah.
Življenje je tista črtica med datumom rojstva in smrti na nagrobnem kamnu, je nekoč dejal.
Njegova se je iztekla v petek, 19. februarja. Pokopali so ga na pokopališču v Novem Sadu, glavnem mestu Vojvodine, v mestu, ki ga nikoli ni zapustil, čeprav je dobrih štirideset let nastopal po vsej Jugoslaviji in nekaj let živel v Mariboru.
Jugoslavije že dolgo ni več, a simbolično je umrla, ko je odšel Đole, Jugoslovan v najlepšem pomenu te besede, sin srbskega očeta, hrvaške matere in madžarske babice, ki je imel rad tako Maribor kot Virovitico, Sarajevo in Pulo.
Mnogim je ostal v spominu koncert novembra 1994. Jugoslavija je razpadla, vojna je divjala, v Tivoliju pa se je zbrala množica, ki se ni mogla naveličati pesmi o ljubezni in miru. Po dobrih štirih urah je dejal: kdor želi oditi, naj odide zdaj ali ostane za vekomaj. Stari klinci so ostali in prepevali pesmi, ki so jih znali na pamet.
Vi ste njegovi novi klinci. Starše prosite, naj vam predvajajo katero od Đoletovih pesmi. Morda vam bo prirasel k srcu in bo njegova glasba tako preživela njegovo smrt, podobno kot je on preživel smrt Jugoslavije.
Slovarček
Besedilo pesmi Neki novi klinci bi lahko prevedli: na dan, ko sem rojen, je posajen oreh, na dvorišču, pod gosto krošnjo, se danes igrajo neki drugi otroci, neki drugi mulci.
Za razmislek
- Kaj je Panonsko morje?
- Ali veš koliko narodov in narodnosti živi v Vojvodini?
- Kaj pomeni Đoletov verz »smo tukaj zaradi ravnotežja med zvezdami«?