MatejaŽiga špaget gre na trnek viset je prav posebna slikanica.
To je sliknica, ki jo lahko bereš, gledaš in tudi potipaš.
Besedilo je napisano tudi v braillovi pisavi, ki jo uporabljajo slepi in slabovidni.
V Založbi Miš so jo predstavili prejšnji teden skupaj z drugimi novostmi.
Njena avtorica Aksinja Kermauner že vrsto let ustvarja slikanice, ki govorijo o posebnih potrebah.
Namenjene so vsem otrokom, saj jim približujejo svet drugačnosti.
Ali slikanice povezujejo otroke iz dveh različnih svetov?
Res je. Čeprav mislim, da je svet otrok en sam: svet igre, domišljije in ljubezni.
Majhnih otrok ne moti, če njihov prijateljček ne vidi dobro ali je na vozičku. Razlike delamo kasneje.
Kaj so posebne potrebe?
V šolah navadno naročim učencem, naj si zamislijo, da bi imeli vsi enake barve oči in enake obraze. Hitro povedo, da bi bilo to zelo dolgočasno.
Potem razmišljamo dalje: med sabo smo si različni, s tem ni nič narobe.
Nekateri ne zmorejo tega, drugi nečesa drugega. In potrebujejo pomoč.
Zakaj je pomembno, da spoznajo primanjkljaje prijateljev?
Pomembno je, da se vživijo v določeno situacijo in razvijajo empatijo.
V razredu z učencem z okvaro vida sem sošolcem na nos nataknila simulacijska očala.
Z njimi so morali delati običajne šolske stvari.
Presenečeni so bili nad težavami, ki so jih imeli. Teh si prej niso znali predstavljati.
Tako so bolje razumeli slabovidnega sošolca in prilagoditve, ki jih potrebuje.
Katere so največje zmote glede otrok s posebnimi potrebami?
Da so manjvredni, nesposobni, celo vredni pomilovanja.
Veliko je stereotipov, ki se jih otroci nalezejo tudi od staršev.
Otroci s posebnimi potrebami so otroci kot vsi drugi. Potrebujejo le različne poti, metode in pripomočke, da dosežejo cilj.
Za razmislek
- Poznaš koga s posebnimi potrebami?
- Veš, kaj je disleksija?
- Se o tem kdaj pogovarjate v šoli?
Sandra
