Zakaj so samorogi deklicam tako všeč?
Kaj je na teh skrivnostnih mitoloških bitjih, da nas tako privlačijo in vznemirjajo?
In ali je sploh kdo kdaj videl kakšnega samoroga?
Novinar BBC Alastair Sooke trdi, da je nedavno naletel na enega.
In s tem ne misli na samoroge na umetniških delih in seveda niti na igračke. Misli na čisto pravega pravcatega samoroga. Takšnega, ki je podoben konju. S kopiti ter kozjo bradico in seveda z dolgim rogom na čelu.
No, v resnici to ni bil samorog, priznava. Bil je le samorogov rog.
Nanj je naletel v Parizu, v muzeju Cluny. V njem imajo imenitno zbirko srednjeveške umetnosti.
In en samorogov rog.
Ta stoji na bronastem podstavku in je obsijan z reflektorji.
Rog v muzeju Cluny pravzaprav niti rog ni. V resnici je to le okel v obliki vijačnice. Pripada pa kitu, ki živi v arktičnih morjih. Temu kitu je ime narval oziroma enorog in tudi samorog.
Po besedah kustosinje Béatrice de Chancel-Bardelot, ki je v muzeju pripravila razstavo Čarobni samorogi, so naši predniki v srednjem veku verjeli, da so sicer redki in nenavadni okli morskih sesalcev res samorogovi rogovi. In zato so bili zanje zelo dragoceni.
Kako so rogovi pristali na celini? Novinar pojasnjuje, da so se kiti občasno znašli na obalah Grenlandije. Domačini so ugotovili, da bi lahko te nenavadne okle dobro prodali Evropejcem.
Tako so samorogovi okli v srednjem veku postali redka dobrina, ki so si jo poželeli številni princi in papeži, ne da bi vedeli, kaj to sploh je.
Samorogi pa še danes veljajo za najbolj skrivnostne in čarobne od vseh mitoloških bitij.
Slovarček
Kustosinja je oseba, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete.
Za razmislek
- Zakaj nas samorogi tako vznemirjajo?
- Poznaš še kakšno drugo mitološko bitje, ki nas tako privlači?
- Kakšne vrste umetnosti so ustvarjali v srednjem veku?