SonjaKakšna je Ljubljana, ki je ne vidimo?
To je zanimalo mlade fotografe, udeležence projekta »Skozi moje oči«, ki so ga že tretjič organizirali v Mestni zvezi prijateljev mladine Ljubljana.
Skozi fotografijo so raziskovali, ali poleg tistih, ki jih že poznajo, v mestu obstajajo še drugi neznani svetovi in zgodbe. Ugotovitve, zabeležene na fotografski papir, so predstavili na razstavi, ki je v knjižnici Bežigrad na ogled do 6. junija.
S fotografinjama Tino Ramujkić in Polono Ponikvar so se najprej odpravili na sprehod po »Nevid(e)ni Lublani«.
Sprehode oziroma ture, kot jim pravijo, organizirajo nekdanji brezdomci pod okriljem društva Kralji ulice. Svojim gostom razkažejo drugo plat Ljubljane. Vodič mladih fotografov je bil Tomaž Golob – Taubi.
»Potopili so se v nevidni svet ljubljanskih brezdomcev in ujeli trenutke njihovega vsakdana ter spoznali izzive, ki jih prinaša življenje na ulici,« je pojasnila Polona Ponikvar.
Obiskali so tudi Center starejših Črnuče, kjer so jim stanovalci pripovedovali o svojih izkušnjah, in fotografski studio Foto Tivoli, kjer so se seznanili s tiskom analognih fotografij in studijsko fotografijo.
»Fotografiranje Kraljev ulice je bilo na primer težje kot slikanje pokrajine, ker se je vse hitro dogajalo. Moral si se potruditi, da si ujel njihove izraze,« je o izkušnji iz projekta pripovedovala petnajstletna Hana Miklavčič z oblikovne šole v Ljubljani.
Eva Juvanc, devetošolka z OŠ Nove Jarše, je še fotografska začetnica. »Za projekt sem izvedela na Otroškem parlamentu. Pred tem sem za tretje mesto na tekmovanju iz matematike Pangea dobila za nagrado fotoaparat, in ker ga ne znam uporabljati, sem se prijavila na projekt. Zdaj ga celo že znam prižgati.«
Slovarček
Kralji ulice so ime dobili, ker so brezdomci, ki živijo na ulici, svojevrstni kralji ulice.
Za razmislek
- Zakaj je pomembno, da si izšolamo in zaposlimo?
- Ali lahko živimo brez denarja?
- Kako bi ti poskušal preživeti, če ne bi mogel zaslužiti?
Mateja
Sandra
