SonjaIn ne samo muske, ampak tudi filmov, knjig in člankov, pravijo v Združenju imetnikov pravic Slovenije. Film Čefurji raus si je v kinu ogledalo dobrih 57 tisoč ljudi, na spletu nelegalno pa prav toliko.
To pomeni, da je avtor filma dobil denar le od tistih, ki so kupili vstopnico, ne pa od vseh, ki so videli film. To pa ustvarjalcem, kot je Goran Vojnović, onemogoča, da bi živeli od svojega dela in svobodno ustvarjali.
O piratih, ki na spletu kradejo vsebine, smo se ob začetku kampanje ozaveščanja pogovarjali s Sašem Lusićem, generalnim sekretarjem združenja.
Zakaj ni prav, da otroci prenašajo vsebine s spleta?
Legalni načini prenašanja niso problematični. Sporni so prenosi iz nelegalnih virov. To pomeni, da se ustvarjalci s prenosom ne strinjajo ali pa za svoje delo ne dobijo plačila.
Šolarji so veliki ljubitelji glasbe, filma in literarnih del. Navade, ki jih razvijejo v tem obdobju svojega življenja, jim bodo verjetno ostale za vse življenje, zato je pomembno, da se poučijo o uživanju avtorskih vsebin na zakonit in odgovoren način.
Je to enako kot kraja?
Da, gre za krajo.
Zlonamerni uporabniki omrežja za prenos uporabljajo tudi za širjenje virusov, črvov in trojanskih konjev. To so programi, ki hekerjem omogočajo nadzor nad računalnikom.
Kdo utrpi škodo za take kraje?
Glasbeniki, režiserji, igralci, producenti, tekstopisci, avdio in video inženirji, zvočni tehniki, in mnogi drugi, ki prispevajo k ustvarjanju glasbe, filma in drugih produktov kreativne industrije.
Na slabšem so tudi uporabniki. Če so glasba, filmi, tv oddaje, računalniški programi rutinsko ukradeni in nelegalno na voljo na internetu, je manj verjetno, da bodo v prihodnje nastajali novi izdelki.
Za razmislek
- Ali si kdaj razmišljal, da bi živel od svojih izdelkov?
- Kako bi se počutil, če bi ti kdo vzel risbo in jo predstavljal kot svojo?
- Za katere vsebine si pripravljen plačati?
Mateja
Časoris
