Ukrajinska pevka Jamala je prepričala poslušalce po vsej Evropi.
V pesmi 1944 opisuje doživetja svoje praprababice. »Vse note, vse besede so o moji družini,« pravi pevka, ki je po očetovi strani krimska Tatarka in po materini Armenka.
Rusi so leta 1944 po Stalinovem ukazu s krimskega polotoka v današnji Ukrajini, tedaj Sovjetski zvezi, izgnali tatarsko prebivalstvo, ki naj bi med drugo svetovno vojno sodelovalo s sovražnikom, torej z Nemci.
Pregnali so jih v Uzbekistan. Mnogi so umrli na poti ali potem, ko so prispeli na cilj.
Njena pesem velja za zelo politično, čeprav si organizatorji Evrovizije prizadevajo, da politika ne bi stopila v ospredje glasbene prireditve.
V preteklosti se je že dogajalo, da so glasbeniki nastop izkoristili za politično sporočilo.
Muhamed Fazlagič se je s svojim bendom Fazla iz Sarajeva na Irsko leta 1993 odpravil peš prek Igmana, tako kot nekoč partizani med igmanskim maršem.
Njihova pesem Sva bol svijeta (Vsa bolečina sveta) je govorila o pevcu, ki je svoji ljubezni, begunki, ki je našla zatočišče v drugi državi, pesem, da bo vedela, kako je še vedno živ.
»Besedilo je res nekoliko mračno. A tedaj smo bili oblegani že tristo dni. O čem drugem bi lahko peli?« pojasnjuje pevec, ki zdaj živi v ZDA.
»Za nas je bil to pomemben dogodek. To ni bila zabava. Izkazovali smo svojo neodvisnost. Bili smo prvi, ki so zastopali našo domovino na mednarodni ravni.«
Bi lahko Evrovizija še kdaj pomenila za kakšno državo to, kar je tedaj za Bosno? Danes nekateri pravijo, da ja – za Jamalo in za Ukrajino.
Slovarček
Krimski Tatari so Tatari, torej prebivalci turškega rodu, ki živijo na polotoku Krimu. Kot narod se razlikujejo od drugih Tatarov, zato se uporablja prilastek krimski.
Za razmislek
- Zakaj ima lahko glasbeni nastop političen učinek?
- Kako še lahko izraziš svoje nestrinjanje z razmerami?
- Kako so se Slovenci upirali okupatorju?