Po spletu že nekaj časa kroži fotografija prikupnega temnopoltega dveletnega fantka Kenza Brooksa, ki se je prepoznal v liku Antonia iz filma Encanto.
Encanto ni tipičen Disneyjev film.
V ospredje namreč postavlja kulturo Latinoameričanov, v njem pa nastopajo tudi junaki drugih ras.
Kenzo tako pravzaprav ni edini otrok, ki se je prepoznal v filmskem liku.
Zelo veliko mi pomeni, da sem videla sina, ki je na zaslonu lahko gledal temnopoltega dečka. Veselim se za vse njegove vrstnike, ki doživljajo podobno.
Kaheisha Brand, Kenzova mama
Februarja se v številnih državah spominjajo dosežkov in žrtev temnopoltih in drugih manjšin.
Šestdeseti animirani film iz Disneyjevih studiev je primerno izhodišče za pogovore o drugačnosti.
Pripoveduje namreč o kolumbijski družini Madrigal, ki živi v čarobni hiški.
Vsakemu družinskemu članu je podarila posebno moč, le glavna junakinja Mirabel je ostala brez.
Film predstavlja kulturo, ki je v filmih ne vidimo pogosto, poudarja ameriška pediatrinja Candice Jones.
Pomembno je, da otroci vidijo več takšnih vsebin, saj jim to da občutek pripadnosti. To je dobro za družbo v celoti. Ne potrebujemo barvno slepe družbe, ampak družbo, ki v vsakomur vidi bogastvo.
Candice Jones
V Disneyjevih filmih so v preteklosti sicer že nastopili izbrani latinskoameriški junaki, a so ti imeli le stransko vlogo.
V Encantu se prepletajo tudi teme, povezane z življenjem beguncev. Dotika se problematike migracij in težav, ki se lahko prenesejo na naslednje generacije.
Glavno sporočilo filma pa je, da ima vsaka oseba v sebi poseben dar. Ne šteje to, kar počneš, ampak kdo si.
Film je priljubljen tudi pri kritikih: dobil je zlati globus za najboljši animirani film.
Glasba iz filma pa je osvojila vrh Billboardove lestvice in izpodrinila album pevke Adele.
Za razmislek
- Katere netipične risanke poznaš?
- Kakšen dar imaš ti?
- Zakaj je pomembno sprejemati drugačnost?