SonjaBranje je veščina. Da bomo nekoč hitro in tekoče brali, se moramo najprej malo potruditi.
Zdi se, da so se otroci nekoč lažje zatopili v knjigo. Danes jih od branja odvračajo interaktivne in zato morda tudi bolj zanimive naprave, kot so pametni telefoni, tablice in računalniki.
Tereza Žerdin, ki je napisala knjigo Nesrečko – zgodbe za otroke, ki ne marajo brati, pravi, da je bilo tudi v preteklosti tako, da so eni otroci požirali knjige, drugih pa te niso pritegnile.
A zdi se, da je danes prvih vse manj in drugih vse več.
Tudi zato v Sloveniji vedno znova pripravljajo kampanje, ki naj bi spodbudile branje. Pred dvema letoma je to bila Slovenija bere. Zdaj se je začel Nacionalni mesec skupnega branja.
Ta naj bi pomagal dvigniti bralno kulturo in bralno pismenost med Slovenci.
»V majhni Sloveniji se veliko ustanov in posameznikov ukvarja z branjem. Tokrat se po večletnih prizadevanjih prvič v tako velikem številu povezujemo v mrežo,« pravi predsednica Bralnega društva Slovenije Savina Zwitter.
Pomembna pridobitev meseca skupnega branja je spletna stran, kjer lahko ustanove, ki spodbujajo bralno kulturo, predstavijo svoje dejavnosti, programe ali projekte. Vsi tisti, ki jih branje zanima, pa tam lahko pogledajo, kaj je na voljo. Iščejo lahko po različnih merilih, denimo po opisu, kraju in datumu.
»Za vse nas je pomembno, da so informacije s področja bralne kulture zbrane na enem mestu,« dodaja Petra Potočnik iz Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS.
Za razmislek
Kaj bi te pritegnilo k branju?
Katera je tvoja najljubša knjižna zvrst?
Zakaj smo lahko totalno kul, če beremo?
Mateja
Sandra
