MajaLjudje imamo radi bližnjice vseh vrst.
Radi imamo, da nam ni treba ves čas misliti na kup reči, ker to namesto nas naredi naš računalnik, telefon ali pa papirnati blokec.
Veseli smo, če se lahko izognemo različnim neprijetnim opravilom. To ni nujno slabo in je med drugim eno izmed pomembnih gonil pozitivnega napredka.
Pomivalni stroji so bili na primer narejeni za to, da nam olajšajo delo, a hkrati z njihovo rabo celo zmanjšamo porabo vode in energije.
Pasti hitrih tehnoloških rešitev
Primerov, ko nam tehnologija pomaga, je veliko. Veliko je žal tudi primerov, ko se nam to, da se močno zanašamo na tehnološke rešitve, ne obnese najbolje.
Predvsem je problematično, da tako zelo radi preložimo svoje miselne napore na nekoga – ali na nekaj – drugega.
Večina med nami je pod stalnim časovnim pritiskom. Vse je treba narediti še hitreje, še učinkoviteje in treba je narediti še več … Naš odziv na vse te pritiske je pričakovan. Tam, kjer se nam zdi, da lahko prihranimo energijo, to z veseljem naredimo.
A to je lahko past.
Vsi se na primer ves čas srečujemo s ponudbo »prijavi se s svojim profilom FB«, »prijavi se s svojim Google/Apple/Amazon … računom« in to se zdi mikavno in preprosto.
Zakaj bi si ustvarjali ločene račune na vsaki platformi, če pa se lahko povsod prijavimo z istim. Tu niti ne bom pisala o tem, da s tem pomagamo velikim korporacijam, da še bolje služijo z uporabo (ali zlorabo) ter prodajo naših podatkov in zasebnosti.
Navajam pa opis zlorabe, ki se je zgodila nedavno.
Pri nas, v Sloveniji. Verjetno je do nje prišlo ravno zaradi uporabe te enostavnejše, a žal tudi manj varne oblike prijave v različne aplikacije in strani.
Možno je še, da je vdor omogočila uporaba istega gesla za različne storitve.
»Nedavno so mi ukradli identiteto. Vdrli so v moj profil na Facebooku ter v Instagram in Gmail, kjer so dostopali do občutljivih podatkov (davčna številka, EMŠO itd.). Danes je bila opravljena prijava na policijski postaji. Vse bančne storitve so bile blokirane.
Kriminalist in na banki so me opozorili, da je najnovejša oblika kriminala odprtje računa v tujini in dvig kredita. Nepridipravi so imeli vse zahtevane podatke. Do zadnjih treh plačilnih list so dostopali prek mojega službenega poštnega predala, geslo in elektronski naslov službene pošte so lahko dobili na Gmailu, kamor je moja organizacija poslala obrazec, ki je vseboval vse te podatke.
Za vpogled v plačilne liste je potrebna davčna številka, ki so jo lahko razbrali iz dokumentov na e-mailu, že npr. elektronski dokument za zavarovanje vsebuje ta podatek. Tudi ostale podatke je bilo moč razbrati iz dokumentov v poštnem predalu. Direktor banke je povedal, da s Facebooka ali Instagrama vzamejo sliko in naredijo lažni osebni dokument, banka pa na podlagi tega odpre račun na daljavo. Če prejmejo vse zahtevane dokumente, ne opravijo dodatnega preverjanja ...«
Če se vam ta pripetljaj že z varne razdalje sliši kot grozljivka, bi se vam verjetno zdel še bolj grozljiv, če bi se to zgodilo vam.
Kraja identitete žal ni nekaj, kar se dogaja tam nekje daleč in se nas ne tiče. S prisotnostjo na internetu smo vsi del iste globalne vasi.
Spletni zlikovci pač ne delujejo samo lokalno. Na voljo imajo res veliko potencialnih žrtev po vsem svetu.
Kaj lahko naredimo, da se izognemo podobnemu scenariju?
Začnimo resno razmišljati o varovanju svoje zasebnosti. Bolje se seznanimo s prevarami.
Za začetek morda lahko začnemo brati, če tega do sedaj še nismo naredili:
- Spet o ravnanju z osebnimi podatki: kako pazljivi ste pa vi?
- Smishing ali SMS-sporočila za krajo podatkov
- Kaj bi moral prav vsak vedeti o osnovah varovanja zasebnosti?
- Kaj bi moral prav vsak vedeti o osnovah internetne varnosti?
- Nevidni zasledovalci s Facebooka, Instagrama in TikToka
- Aplikacije – vohuni v našem telefonu
- Kako se zaščititi pred novimi spletnimi prevarami?
- Spletne izsiljevalske ljubezenske prevare se množijo
- Mad at Meta? Don’t Let Them Collect and Monetize Your Personal Data
Tereza
Mateja
