Zakaj se neverjetne teorije zarot zdaj tako hitro širijo…

… in zakaj to pravzaprav ni smešno, ampak lahko celo ogroža naše skupnosti.

Take ali drugačne poenostavljene fiktivne razlage, ki jim danes običajno rečemo »teorije zarot«, so verjetno stare kot človeštvo.

Ljudem so različne zgodbe vedno ponujale poenostavljeno razlago sveta okoli nas. Kar se danes sliši kot teorija zarote, je bilo včasih morda celo edino »pojasnilo«, ki so ga ljudje našli. Dolgo so bile različne zgodbe edino, s čimer so si ljudje lahko poskusili razložiti nastanek vznemirljivih naravnih pojavov, kot so na primer grom, potres ali izbruh vulkana.

Pandemija, ki jo je povzročil novi koronavirus, je v času, ko smo bili mnogi prepričani, da imamo svet in naravo v popolni oblasti, šok za vse. 

Zdi pa se, da smo se s tem mnogi tudi vrnili v čase, ko smo pojasnila iskali izven znanosti. Ta trend je bil na spletu prisoten že dolgo, ob hitrem širjenju novega koronavirusa pa so se razmahnile še nove teorije zarot, ki se širijo hitreje, kot so se kadarkoli prej. Lahko bi celo rekli, da se širijo bolj viralno kot virus sam.

Kako resna je ta situacija, lahko sklepamo že na osnovi tega, da so se preganjanju teorij zarot posvetila celo družbena omrežja, ki se že kar pregovorno izogibajo kakršnikoli odgovornosti za vsebine, ki se na teh omrežjih nahajajo (seveda z izjemo vsebin, ki morda kršijo avtorske pravice, a to je že druga zgodba). Žal pa ta pregon zaenkrat ostaja le pri bolj ali manj neuspešnih poskusih.

Kakšne pa so teorije zarot, vezane na novi virus?

Njihova raznolikost in število sta res impresivna, tako da si lahko vsak zlahka izbere svojo najljubšo teorijo. Naštejmo nekaj vzorčnih primerov:

• Ta virus ne more biti zemeljskega izvora, k nam je prišel z meteoritom, ki je lani padel na Kitajsko.
• Ta virus je biološko orožje, ki je nastalo v ameriškem laboratoriju.
• Ta virus je biološko orožje, ki je nastalo v kitajskem laboratoriju.
• Ta virus je biološko orožje, ki je nastalo v sodelovanju med demokratsko stranko v ZDA in kitajsko vlado.
• Ta virus je nastal v Italiji/v Franciji/v Severni Koreji …
• Ta virus so izdelale tovarne, ki izdelujejo razkužila.
• Ta virus so izdelale farmacevtske korporacije, da bodo lahko obogatele s cepivom.
• Ta virus je izdelal Bill Gates, ki bo zdaj obogatel, v sodelovanju s farmacevtskimi korporacijami in Svetovno zdravstveno organizacijo.
• Ta virus je izdelal George Soros – no ni ga ravno osebno izdelal, je pa to financiral.
• Ta virus je izdelal Disney, da bo obogatel s svojo platformo za domače oglede filmov.
• Ta virus je izdelal Netflix, da bo obogatel s svojo platformo za domače oglede filmov.
• Ta virus so izdelale sile novega svetovnega reda, ki hočejo zmanjšati število ljudi.
• Ta virus so izdelale sile novega svetovnega reda, ki želijo oslabiti imunski sistem ljudi in jih prisiliti v obvezno cepljenje.
• Ta virus je lansirala Greta Thunberg, da je dokazala, da lahko zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov.

In še »kronska« teorija, ki je morda celo najbolj razširjena izmed vseh. Ta teorija povezuje izbruh pandemije z omrežjem 5G. Kot posledica te teorije se množično pojavljajo požigi antenskih stolpov.

Če nečesa, kar nas vznemirja in straši, ne razumemo, se lahko poglobimo v raziskovanje in raziščemo, kdo se s tem strokovno ukvarja, in poskusimo  pri strokovnjakih najti razlago za dogajanje, ki nas bega.

A kaj, ko strokovnjaki tako radi povedo le tisto, kar res vedo. Odgovori kot je: »Tole že vemo in je dokazano, za ta drugi del, ki nas zanima, pa še ni trdnih dokazov …«, ne pomirijo nikogar, in še manj pomirjujoči so odgovori na naše vprašanje: »Kdaj pa bomo to vedeli?« Tu je najbolj običajen odgovor »Ne vemo, upamo pa, da bo to prej kot v … tednih, mesecih ali letih.«

Druga možnost pa je, da se prepustimo udobju »alternativnih razlag« dogajanja.

»Resničarji« oziroma pristaši različnih teorij zarot sebe ne vidijo kot naivne ljudi. Sebe vidijo kot tiste, ki so »posvečeni«, ki imajo dostop do »znanj«, ki so večini skrita. Prepričani so, da so našli zanesljivi vir informacij, ki je veliko bolje informiran, kot vsi ti znanstveniki, ki da so le plačanci korporacij ali ene izmed vlad ali pa kakšne tajne zarotniške organizacije. V tem primeru je »naš« vir pač edini vir, ki stvari »vidi take, kot so v resnici«.

Če dobro pomislimo – smo res povsem prepričani, da se nam to nikoli ne more zgoditi?

Živimo v času, ko so zanesljive in preverjene informacije lažje dostopne kot kadarkoli v človeški zgodovini, a kljub temu da se to na prvi pogled zdi skoraj neverjetno, se teorije zarot, ki temeljijo na res  fantastičnih predpostavkah, širijo hitreje kot kadarkoli prej. Naš svet se spreminja z neverjetno hitrostjo, negotovi smo in prestrašeni in vedeti hočemo, kdo je tega »kriv«.

Raziskave javnega mnenja v ZDA na primer kažejo, da skoraj tretjina Američanov verjame, da so novi koronavirus ustvarili v laboratoriju na Kitajskem.

Vse te teorije pravzaprav ustvarjajo nekaj, kar vsi rabimo – v težkih časih še veliko bolj kot sicer – ustvarjajo skupnost enako mislečih, skupnost »posvečenih«, skupnost tistih, ki bodo pandemijo morda preživeli zato, ker »razumejo, kako stvari delujejo«. To tudi pojasnjuje trdoživost teh teorij, saj bi nas lahko že najmanjši dvom odrezal od skupnosti in izpostavil v naši ranljivosti.

Še veliko bolj zaskrbljujoč pa je trenutni trend, ko mnogi populistični voditelji celo spodbujajo širitev teorij zarot tako, da jih aktivno podpirajo in s tem širijo ali pa malo bolj »diskretno« namigujejo, da »ne moremo vedeti, kdo ima prav«.

Med svetovnimi voditelji na primer najdemo nekoga, ki javno razglaša, da lahko novi koronavirus pozdravimo kar z belilom, za širjenje novega virusa krivi Svetovno zdravstveno organizacijo in že dolga leta straši pred begunci in jih označuje kot nosilce bolezni.

Teorije zarot so tako v določeni meri postale celo orodje v rokah ljudi, ki nimajo zadržkov, da jih uporabijo za svoje cilje in »resničarjem« pritrjujejo v njihovi veri v zarote. Politik, ki takim ljudem pritrjuje, si s tem pridobi neomajno zvestobo svojega občinstva, saj jim je s tem dal vedeti, da pripada isti skupnosti, skupnosti »tistih, ki vedo, kdo je kriv za naše težave«.

Človeštvo se je razvijalo v majhnih skupnostih in vsi smo bolj ali manj nagnjeni k temu, da smo nekoliko nezaupljivi do vseh, ki so drugačni od nas. Zaradi tega je še toliko bolj problematično, če nas k temu spodbujajo še naši voditelji, s tem da namigujejo, da so za okužbo tako ali drugače krivi tisti, ki so od nas v nečem drugačni. Zgodovina je polna grozljivih dogodkov, ki so takim prepričanjem sledili.

Strah, tesnoba in sovraštvo, ki jih take teorije spodbujajo, atomizirajo in polarizirajo družbe in s tem ogrožajo družbeno tkivo, saj sejejo nezaupanje v vse, kar je skupno – v institucije, znanost ter v medije, ki ne podpirajo teh teorij.

Vsaka družba za svoje normalno delovanje potrebuje nek osnovni konsenz o tem, komu lahko verjamemo in zaupamo. Če to izgubimo, se to tiče vseh nas, saj je razkroj osnovnih skupnih vrednot nekaj, kar vpliva na prav vse člane naših družb.