Zakaj je dobro, da so naši družinski obroki povsem brez »pametnjakovičev«?

O kakšnih »pametnjakovičih« je govora? Gre seveda za naše »pametne« telefone, ki so neredko res »pametnejši« od nas.

Pametnejši od nas so predvsem v tem, da nas zlahka prelisičijo, da se ukvarjamo z njimi tudi takrat, ko si tega sploh ne želimo.

Koliko je tistih med nami, ki v času družinskega obroka odložimo telefone daleč stran od mize, jih utišamo ali celo ugasnemo?

Verjetno vas bo veliko odgovorilo, da tega ne morete narediti, ker je nujno, da ste ves čas dosegljivi. Ob tem bi se morda morali vprašati tudi, ali je res tako nujno, da smo ves čas dosegljivi za zunanji svet, pa naj bo to služba ali kaj drugega, hkrati pa morda zaradi tega nismo dosegljivi svojim otrokom.

Če si vprašanje zastavimo tako, bomo gotovo vsi odgovorili, da so nam otroci najpomembnejši, a v praksi pogosto ne ravnamo tako. Že samo telefon, ki ga ob začetku obroka položimo na mizo ali na bližnjo poličko, je zelo močno sporočilo okolici. S tem brez besed sporočamo, da je telefon tisto, kar je v središču naše pozornosti.

Starši smo otroku prvi zgled. S svojo uporabo naprav jim dajemo sporočilo, kaj je zaželeno vedenje.

Nedavna raziskava, ki so jo izvedli norveški raziskovalci, je pokazala še eno povezavo, na katero morda do sedaj nismo niti pomislili.

Pokazala je povezavo med starševsko uporabo naprav med hranjenjem otroka in med njegovimi prehranjevalnimi navadami.

Uporaba telefona pri hranjenju je vplivala na interakcijo med otrokom in starši. Starši, ki so med obroki uporabljali mobilne telefone, svojim otrokom niso mogli pokazati, kako okušati novo hrano in sprejemati različna živila. Z drugimi besedami: pri jedi niso bili dobri vzorniki.

Slabše so se odrezali tudi pri navajanju otroka na zdravo hrano. Preverjanje telefonov med obroki je bilo povezano s pojavom, ki ga raziskovalci imenujejo »negativni obroki«, kot je na primer pritisk na otroka, da čim prej poje, ali pa zloraba hrane za uravnavanje čustev.

Druge študije so pokazale, da imajo lahko »negativni obroki« nasprotni učinek od tistega, kar želijo doseči starši. Tak otrok v odrasli dobi lahko poje celo več »prepovedane« hrane, kar negativno vpliva na njegovo zdravje.

Raziskovalci so preučevali še povezavo med uporabo mobilnega telefona in pogostostjo rednih družinskih obrokov. Ti so bili pogostejši v družinah, kjer med jedjo niso uporabljali telefona.

Raziskovalci iz prejšnjih raziskav vedo, da so »družinski obroki pomembni za ustvarjanje dobrih prehranjevalnih navad pri otrocih in da so pomembno prizorišče socializacije najmanjših otrok«.

Vedo tudi, da delitev pozornosti zaradi uporabe mobilnih telefonov »ustvarja izzive pri vzpostavljanju dobrih prehranskih navad in ohranjanju dobrih odnosov. Ko sta mama ali oče fizično prisotna, vendar je njuna pozornost usmerjena v telefone, lahko to povzroči, da postaneta manj dovzetna za odziv svojega otroka in njegovo pobudo za vzpostavitev stika. To lahko sčasoma privede do tega, da otrok to vedenje dojema kot normalno, kar pa je lahko negativno za njegove prehranjevalne navade.«

Kaj torej lahko naredimo mi?

To je seveda le retorično vprašanje in ne potrebuje odgovora, saj je ta na dlani.