Za šolsko reformo bo potreben čas

Aktualna vlada je poleg drugih reform napovedala tudi šolsko.

Za prenovo si bo vzela dovolj časa. Tako je zagotovil predsednik vlade. Resorni minister pa je trenutno še najbolj osredotočen na spremembe ocenjevalne politike in na šolsko prehrano.

Nemška cesarica in kraljica Ogrske in Češke Marija Terezija je po smrti svojega očeta Karla VI. kot nadvojvodinja habsburško-lotarinške dinastije prevzela oblast tudi na naših tleh.

V štiridesetih letih je izvedla množico reform:

• upravno,
• davčno,
• pravno,
• izboljšala je položaj kmetov in poskrbela za napredek v kmetijstvu,
• izvedla štetje prebivalcev in
• 6. 12. 1774 objavila splošni šolski red za Avstrijo.

Za izvedbo reform si je vzela res dosti časa. Morda tudi zato, ker je vmes rodila še šestnajst otrok.

Ali pa zato, ker je menda imela pametne svetovalce.

Ali pa zato, ker je bila kot razsvetljena absolutna vladarica na oblasti več desetletij in si je to lahko privoščila. Res je tudi, da ni imela opozicije, kakršno poznamo danes.

Ali pa ji je bilo lažje, ker je nekatere stvari vpeljevala na novo in ji ni bilo treba rušiti starih. Samo ugibam, ker premalo poznam zgodovino.

Trenutna vlada ima na razpolago le štiriletni mandat, pa še ta je nenehno ogrožen. Četrtina ga je šla že mimo. Šolske reforme zanesljivo ne bo mogla izpeljati v svojem (prvem) mandatu.

Morda bo aktualni minister izpeljal prenovo ocenjevanja, preverjanja znanja, šolsko prehrano in še kaj. Ali ima pametne svetovalce, kot jih je imela Marija Terezija?

V Sloveniji prevzema pobudo svetovalcev pri nastajanju zakonov civilna družba.

Če razmišljam o učnem programu, ki se mi zdi zelo pomemben del šolske reforme, menim, da bi imeli učeči se in njihovi starši nanj marsikaj pripomniti. Tudi ti so civilna družba, čeprav ne organizirana.

Koliko dijakov ima na primer plačljive inštrukcije za matematiko ali pa za kak drug predmet? Kolikim učencem in dijakom pomagajo prostovoljci, starši, stari starši in drugi sorodniki? Kaj se dogaja s tistimi, ki te pomoči nimajo, pa so morda bolj obetavni od onih, ki rinejo iz razreda v razred z izdatno pomočjo in hudim obremenjevanjem?

Če nič drugega, se jim godi krivica, ker niso v enakem položaju. Nimajo pomoči nikogar, razen morda učitelja.

Če ima večji del učencev in dijakov pomoč, o čemer ne dvomim, to pomeni, da s programom, učnim načrtom, zahtevami šole nekaj ni prav.

Pri dosedanjih prenovah programov in načrtov se je dogajalo, da so ti postajali čedalje zahtevnejši. Čedalje več je bilo balasta. Predelava učnega gradiva terja ogromno učenja, učenja stvari, ki se sproti pozabljajo in ki jih večina nikoli ne bo potrebovala.

Sicer pa je učni program le delček vsega, kar sodi k prenovi tako velikega sistema, kot je šola.

Prav res, ne hitite s šolsko reformo. Vzemite si čas. Morda ne ravno štirideset let. A en sam mandat zagotovo ne bo dovolj. A kaj, ko se vlade tako hitro menjajo.