Wikipedija – pristranost in prevzetnost?

Wikipedija velja za enega od ključnih virov informacij na spletu.

Temelji na delu prostovoljcev, urejajo pa jo uredniki, ki preverjajo objavljene vsebine. Ti skrbijo za kredibilnost objav ter uporabo in ustreznost virov, na katerih temeljijo.

Razkorak med poslanstvom in resničnostjo

Wikipedija je ena najvplivnejših platform in je med desetimi najbolj obiskanimi spletnimi mesti na svetu – takoj za Googlom in YouTubom.

Zapostavljene ženske …

Njeno poslanstvo naj bi bilo omogočati dostop do »vsote vsega človeškega znanja«, a žal raziskave kažejo, da je ženska polovica človeštva v njej močno zapostavljena.

… ter druge rase in vere

Enako velja za ljudi, ki niso pripadniki bele rase, in ljudi, ki pripadajo različnim svetovnim religijam. Nesorazmerno veliko je prispevkov, ki se posvečajo belim moškim iz večinoma krščanskih držav.

Celo rasne oznake uporablja nedosledno – pri belcih je redkokdaj omenjena rasa, medtem ko je pri temnopoltih barva kože izrecno navedena, kar razkriva osnovno pristranost v tem, kako uredniki dojemajo in označujejo raso.

Tudi jezik je tu ključen. Nesorazmerno veliko biografij se posveča angleško govorečim posameznikom.

Kaj o Wikipediji kažejo raziskave?

Malo biografij, še manj urednic

Po raziskavi, ki jo navaja The Conversation, samo 19 odstotkov biografij na Wikipediji predstavlja ženske. Še manj je urednic, ki preverjajo prispevke; približno deset do petnajst odstotkov.

To neskladje izkrivlja zgodovinski zapis in ohranja neprepoznavnost ženskih prispevkov na vseh področjih.

Podobno velja za nebelske predstavnike in pripadnike drugih veroizpovedi.

Možni vzroki za stanje

V projektu Women&Wikipedia so na Univerzi v Barceloni izvedli raziskavo, ki predstavlja tri med seboj povezane razlage za vrzel med spoloma na Wikipediji.

Hipoteza o »ženskem problemu«  

Ta teorija pravi, da je manj verjetno, da bodo ženske prispevale k Wikipediji, iz dveh razlogov:

• pomanjkanja časa zaradi družinskih obveznosti ali
• pomanjkanja zanimanja za digitalno sodelovanje.

Razlaga krivdo pripisuje izključno ženskam in ignorira strukturne ovire.

Hipoteza o »zrcalnem učinku«

Wikipedija odraža neenakosti, ki so prisotne v širši družbi. Ker so ženske nezadostno zastopane v osrednjih medijih in vodilnih akademskih krogih, se o njih piše manj.

Hkrati tudi Wikipedijini procesi odločanja povečujejo to pristranost.

Hipoteza o »sistemskem problemu«

Kultura, politike in dinamika moči v Wikipedijini skupnosti dajejo prednost uveljavljenim – predvsem moškim – urednikom in ustvarjajo neprijazno okolje za novince, zlasti ženske.

Wikipedia is a free encyclopedia written and maintained by a community of nearly 260,000 volunteers.

It is the largest and most-read reference work in history, and is consistently ranked among the ten most visited websites.

Wikipedia is available in more than 300 languages,… pic.twitter.com/qe6pNfTKMY

— Wikipedia (@Wikipedia) February 10, 2025

Kako vpliva na umetno inteligenco?

Wikipedija je tudi eden glavnih virov informacij, ki jih uporabljajo orodja generativne umetne inteligence.

Z uporabo teh orodij se namreč vse pristranosti v njeni vsebini poudarijo in pomnožijo, kar dodatno utrjuje obstoječe sistemske neenakosti.

Kaj lahko storimo?

Navkljub vsem tem napakam je Wikipedija velik dosežek ter največja platforma prosto dostopnega znanja na svetu.

Vanjo lahko prispevamo vsi, ne glede na spol, barvo ali veroizpoved.

Mogoče je čas, da zavihamo rokave in razmislimo o svojem prispevku k »vsoti vsega človeškega znanja«.