Časoris
Besede, ki so namenjene drugim, so zgolj besede, otroku namenjene besede pa vsebujejo tudi čustva. Imajo dodano vrednost. Foto: Vladimir Lesnikov/Dreamstime
Besede, ki so namenjene drugim, so zgolj besede, otroku namenjene besede pa vsebujejo tudi čustva. Imajo dodano vrednost. Foto: Vladimir Lesnikov/Dreamstime

Tudi z majhnim otrokom se je treba pogovarjati

Sončni dnevi vabijo na plano. Nekateri sedejo na kolo, drugi vzamejo v roke pohodne palice, tretji srečo na vrvici, mlade mamice vozičke … Z nekaterimi sprehajalci se srečujemo vsak dan in čeprav se ne poznamo, se pozdravimo, veseli, da smo še, da sije sonce.

Opazujem gospo, ki vzgaja mladega psička. Govori mu, kaj je prav in kaj ni prav, komu se sme približati, kateri kuža ga ne mara, pohvali ga, medtem ko drekec pospravi v vrečko, sem in tja mu v smehu reče, da je bedak, ko se začne plaziti po trebuhu, ko daleč pred seboj zagleda drugega psa … In zdi se, da jo kuža razume vsak dan bolj.

Opazujem mlado mamico, ki prevaža otroka v vozičku. Hiti po ulici gor in dol pa spet gor in dol. Otrok da noče zaspati drugače, kot da ga vozi. Ko gre po ulici gor, se pogovarja po mobiju, ko gre po ulici dol, ima mobi še vedno prislonjen k ušesu. Ves čas, ko vozi otroka, se pogovarja. Po mobiju.

Tako rada bi ji rekla, naj se raje pogovarja z otrokom, ker bo s tem naredila za otroka nekaj dobrega. Za njegov govorni in jezikovni razvoj. Dober jezikovni razvoj je tako zelo pomemben za otrokov celotni napredek, za učenje, za učni uspeh.

Brez primernega besednega zaklada je težko razumeti razlago učne snovi in s slabim besednim zakladom je tudi težje ubesediti znanje (odgovarjati na vprašanja, pisati šolske in domače naloge, razumeti besedilne naloge pri matematiki, razumeti besedilo v učbeniku, tudi učenje branja gre hitreje in lažje, če otrok pozna besede, ki jih prebira).

Otroci in črtke. Foto: Nagy-bagoly Ilona/Dreamstime
Foto: Nagy-bagoly Ilona/Dreamstime

Prve besede, stavke, opise, navodila, prepovedi, zgodbe, pravljice otrok vsrkava od staršev. In škoda je zamuditi zgodnje obdobje, ko se otrok uči strašansko hitro, ko je sposoben vsrkati neskončno informacij in graditi temelje za poznejše učenje.

Res je, da otrok sliši mamo, tudi ko se ta pogovarja s kom drugim. Tudi to so besede, jezik. A besede, ki so namenjene drugim, so zgolj besede, otroku namenjene besede vsebujejo tudi čustva. Imajo dodano vrednost.

Pozneje, ko bo otrok poznal pomen besed in v njih prepoznaval tudi čustveni razpon, bo lahko tudi po radiu poslušal in razumel pravljico, ki jo bo pripovedoval dramski umetnik v nedeljo zjutraj, in morda bosta starša lahko še celo malo podremala. Če ne bo imel jezikovnega temelja, ga pravljica ne bo pritegnila.

In škoda se mi zdi otroka voziti v spanju. Čeprav je še majhen in leži v vozičku, med sprehodom v naravi lahko opazuje drugačen svet kot doma. In ko sedi, kaj vse lahko vidi, sliši!

Otrok in starši v naravi. Foto: Everst/Dreamstime.
Foto: Everst/Dreamstime.

Starši so tisti, ki mu pripovedujejo, kaj se dogaja, kako se kaj imenuje, kaj ali koga se sliši, v sedečem položaju vidi svet drugače kot v ležečem, in ko bo shodil, bo spoznal še drugačno dimenzijo sveta. In spet bodo starši tisti, ki ga bodo z besedami opozorili na lepoto okolja in na nevarnosti, ki prežijo na cesti.

Ob gibanju bo svet besed drugačen, če jih bodo namenjali otroku in ne elektronski napravi.

Tereza

Žerdin, upokojena specialna pedagoginja in učiteljica, ki je v strokovnem štirinajstdnevniku Šolski razgledi devetindvajset let ustvarjala rubriko Kje vas in nas šola žuli, kolumne o šoli, učiteljih in starših odslej objavlja v Časorisu.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.