­­­Tudi nasilneži radi uporabljajo tehnologijo

Raziskovalna platforma The Conversation je nedavno objavila članek o porastu uporabe vohunske programske opreme in zalezovalskih aplikacij od začetka pandemije.

Nedavna raziskava je pokazala kar 93-odstotno povečanje uporabe teh orodij v zadnjih dveh letih.

V času koronakrize je prav tako narasla uporaba tako imenovane maščevalne pornografije (revenge porn). Pri tem gre za nedovoljene objave intimnih posnetkov z namenom javnega ponižanja žrtve.

Kaj se dogaja pri nas?

V Sloveniji so se v zadnjem času odvili zelo odmevni dogodki, povezani z ekstremno eskalacijo domačega nasilja. Policija opozarja na porast maščevalne pornografije; najbolj izpostavljen je bil koprski primer, kjer je nasilnež delil razgaljene slike svoje bivše partnerke kar v nabiralnike in za brisalce parkiranih avtomobilov.

Na prvi pogled se zdi, da naši domači nasilneži še vedno uporabljajo le »tradicionalne« oblike nasilja, a temu ni tako. Tudi pri nas je opaziti naraščanje nasilja, ki uporablja nove tehnologije, le da je pri odraslih nekoliko manj prepoznano.

Članek na The Conversation opozarja na globalni trend, ko storilci nasilja v družini vse bolj izkoriščajo digitalna orodja za prisilo in za popolni nadzor nad svojimi žrtvami.

Tako »tehnološko« nasilje lahko uporablja različna orodja, od »pametnih« oziroma v internet povezanih naprav do spletnih platform in aplikacij za mobilne telefone. Informacije o tem, kje najti orodja ali aplikacije in kako jih uporabiti, nasilneži zlahka najdejo na spletu. Na spletu se nahajajo stotine orodij, ki jih je možno uporabiti za te namene.  

Nasilneži pogosto uporabijo fizični dostop do naprav svojih partnerjev, ki  jih nato uporabljajo za spremljanje, nadlegovanje in poniževanje. Svoje žrtve običajno prisilijo, da jim razkrijejo svoja gesla za dostop do naprave in jim namestijo vohunske programe.

Nasilneži imajo pestro izbiro možnosti, kako bodo izvajali tako digitalno nasilje. Lahko se odločijo za odprt pritisk, kjer žrtev ve, da sta zabeležena vsak njen gib in vsaka beseda. Lahko pa se odločijo za prikriti nadzor.

Kot je bilo že omenjeno, je neka raziskava zaznala 93-odstotno povečanje uporabe vohunske programske opreme. Pri tem gre pretežno za povsem zakonite aplikacije, na primer takšne, ki so namenjene zaščiti pred krajo ali pa iskanju izgubljenih ključev.

Programska oprema, ki omogoča geolokacijo žrtve oziroma sledenje žrtvi, prisluškovanje, snemanje in podobno, nasilnežu omogoči popoln nadzor, saj se mu žrtev v nobenem trenutku ne more izmakniti.

Pametne naprave, pametne hiše

Razne naprave, ki jih lahko uporabljamo kot del »pametne hiše«, npr. domači »pomočniki«, kot sta Alexa ali Siri, v internet povezane kamere in druge snemalne naprave, so priljubljeno orodje posesivnih nasilnežev.

Za nadzor in zalezovanje pa je mogoče uporabiti celo naprave, kot so pametne ključavnice, termostati, »pametne« televizije in »pametni« zvočni sistemi. Z vsem tem lahko nasilnež ves čas spremlja žrtev in tudi morebitne obiske.

Ker »pametne« (oziroma v internet povezane) naprave vse zabeleženo hranijo v oblaku, bo nasilnež kasneje lahko dostopal do preteklih pogovorov, informacij o naročilih in drugih podatkov, ki mu dajo vpogled v aktivnosti žrtve. Morda mu bodo te informacije dale slutiti, da ga žrtev namerava zapustiti, kar običajno vodi v stopnjevanje nasilja ali celo v najhujše.

Lažni računi na družbenih omrežjih

Z namenom zlorabe so pogosto postavljeni lažni računi na spletnih platformah in družbenih omrežjih. Lahko se na primer uporabijo za ponižujočo predstavitev žrtve. Dokaj znan je primer, ko je leta 2018 na Facebooku nek moški ustvaril lažni profil svoje nekdanje žene, v katerem je med drugim zapisal izmišljeno trditev, da sanja o posilstvu. V profil je vključil vse njene kontaktne podatke in nato se je na njenem delovnem mestu pojavil naključni neznanec, ki jo je želel spoznati …

Potem pa so tu še grožnje z objavo intimnih posnetkov, ki jih storilec pogosto pridobi s prisilo in izsiljevanjem. Z grožnjo, da bo objavil intimne slike ali videoposnetke, lahko dolgo ohrani nadzor nad svojo žrtvijo, in če ga ta vseeno zapusti ali ne uresniči vseh njegovih zahtev, se pogosto zgodi, da svoje grožnje uresniči.

Zlasti v anglosaksonskem svetu (ZDA, Združeno kraljestvo, Avstralija) je maščevalna pornografija tako pogosta, da imajo vzpostavljeno tudi sistemsko podporo žrtvam in široko izobraževanje javnosti o teh zlorabah.

In kaj lahko naredimo mi?

Otrokom in mladostnikom pomagajmo pri prepoznavanju nasilja. Ne le vrstniškega nasilja – tega v veliki meri že sami prepoznajo – ampak nasilja, ki se lahko pojavi v odnosih ali med prijatelji.

Bodimo del skupnosti in ne odvračajmo pogleda, če opazimo znake nasilja v svoji bližini. Pogosto je pomoč drugih edina rešitev za žrtev izredno posesivnega partnerja.

Ne popustimo tistim klasičnim izgovorom, ki jih tako pogosto slišimo ob žrtvah femicida: »Pa saj si je bila sama kriva – kaj se mu pa ni postavila po robu, lahko bi ga pa tudi že prej zapustila.« ali »Saj sem vedel, da ni vse v redu, ampak to je bila njihova družinska zadeva in jaz se ne morem v to vpletati.«