Talking Tom pred ameriško Zvezno komisijo za trgovino

Skupina več kot 20 ameriških organizacij, ki se borijo za pravice otrok, je novembra na ameriško Zvezno komisijo za trgovino naslovila peticijo proti agresivnemu oglaševanju, katerega tarče so otroci.

V njej zelo ostro kritizirajo predvsem franšizo igerTalking Tom in omrežje TikTok.

Učinek Las Vegasa

Avtorji peticije med drugim izpostavljajo problematičnost virtualnih nagrad, ki si jih otroci prislužijo, če dovolj dolgo vztrajajo v aplikaciji.

Navajajo, da bodo možgani »na kemični ravni proizvedli večje doze dopamina, ko se bodo odzvali na nepoznano nagrado«. Pišejo še, da gre tu za fenomen, ki se uporablja v psiholoških raziskavah: gre za tako imenovani »učinek Las Vegasa«.

Odrasli se seveda zavedamo, da tudi na nas povsod prežijo zasvojitveni mehanizmi, a se jim kljub temu neredko težko iztrgamo. Mlajši otroci pa so lahke žrtve, saj se tem pastem ne morejo zavestno izogniti.

Otroci izgubijo občutek za čas

Ljubica Marjanovič Umek, zaslužna profesorica za razvojno psihologijo, tako pravi, da so »otroci, zlasti mlajši šolski otroci in najstniki, ranljiva skupina, saj izgubijo občutek za čas, ki ga preživijo ob zaslonu, izgubijo nadzor nad svojim ravnanjem, količino denarja, ki so ga vložili v prekomerno nakupovanje, zapletejo se v verigo novih in novih ciljev, za katere so nagrajeni«.

Ponudniki iger in aplikacij spretno izkoriščajo dejstvo, da otroci sami težko izstopijo iz igre ter da so praviloma čustveno povezani z virtualnimi junaki.

Ljubica Marjanovič Umek, profesorica razvojne psihologije

Opozarja tudi, da gre pri igrah franšize za »manipulacijo z otroki, predvsem mlajšimi otroki, ki ne znajo in ne morejo vzpostaviti kritičnega odnosa do videoigrice, ki se v veliki meri poigrava z njihovimi čustvi«. 

Posledice pretirane uporabe zaslonov

Še veliko ostrejši pa je Miha Kramli, ki vodi Center za zdravljenje nekemičnih odvisnosti v Novi Gorici.

Z uporabo videoiger in aplikacij se adaptacija otroških možganov na intenzivne dražljaje začne že v zibelki oziroma v najzgodnejšem otroštvu.

Miha Kramli, terapevt

Na to problematiko že leta opozarjajo tudi pediatri in drugi strokovni delavci, ki se ukvarjajo z razvojem otrok.

Pred slabima dvema letoma smo tako dobili prve smernice, ki strokovnjakom in staršem nudijo oporo pri odločanju o tem, kdaj in kako otroku omogočiti dostop do naprav in kakšne aktivnosti so za otroka primerne.

Nefunkcionalni v prihodnosti

Kramli izpostavlja, da so posledice pretirane uporabe zaslonov pri otrocih in mladostnikih vidne tudi v obliki nefunkcionalnosti mladih zaradi zasvojenosti.

V Sloveniji imamo danes med 2500 in 3000 mladih, ki jim ne uspe dokončati osnovne ali srednje šole zaradi pretirane nepravilne uporabe novih tehnologij. To so ljudje, ki sploh ne bodo zmogli narediti koraka proti samostojnemu in funkcionalnemu življenju.

Miha Kramli, terapevt

Ob tem navaja dodaten razlog za skrb: »Intenzivne vsebine močno vplivajo na to, kako je otrok vedenjsko opremljen. Omejitve uporabe tehnologij lahko pri zasvojenih otrocih povzročajo zelo burne in neobvladljive odzive. Od stotih zasvojenih z drogami so nasilni trije, izmed stotih zasvojenih z novimi tehnologijami pa je nasilnih kar 37 oseb.«

Mislim, da se moramo tu vsi malce zamisliti.