Stara mama, kaj je izohipsa?

Stara mama je bila nekoč učiteljica in tako se je drugošolec na predlog svojih staršev z vprašanjem, kaj je izohipsa, obrnil nanjo.

V drugem razredu se namreč učijo o črtah, navpičnih in vodoravnih, verjetno tudi o poševnih pa o ravnih in krivih. Vse te črte otrok lahko nariše in si jih predstavlja tudi potem, ko jih nima več pred očmi. Besedi ravno in krivo je gotovo že slišal, zato nista težki za razumevanje in sta sestavni del otrokovega besednjaka. Besede navpično, vodoravno in poševno je verjetno tudi že slišal, če pa jih ni, si jih bo z nekaj ponovitvami ali recimo asociacijo na vodo in risanjem tudi brez težav zapomnil. Tudi vodoravna in navpična ploskev mu ne bosta delali posebnih težav.

Z izohipso pa je malo drugače. Izohipsa je navidezna črta, ki povezuje kraje z enako nadmorsko višino. Vse, kar je navidezno, pa si sedemletnik še težko predstavlja. Pa še to, da je ta navidezna črta nekje v višini, recimo na nekem hribu, hkrati pa mora biti izmerjena v višino nad morsko gladino, morje pa je od hriba oddaljeno vsaj uro vožnje z avtom.

V šoli bi to sicer lahko ponazorili v peskovniku. Naredili bi hrib, na njem v isti višini postavili recimo dve hišici ali tri in vse tri točke povezali z vrvico. Ta vrvica naj bi bila izohipsa. Podobno ponazoritev bi lahko izpeljali tudi doma s kupom zemlje. Ker pa izohipsa povezuje dve točki, ki sta v višino enako oddaljeni od morske gladine, bi morali za natančnejšo predstavo hrib postaviti v vodo, ki naj bi predstavljala morje. Tu pa se vse skupaj že precej zakomplicira.

Če bister otrok nekaj sliši, hoče tudi razumeti in z vprašanji vrta, dokler si ne ustvari lastne predstave. Ta je lahko točna ali pa tudi ne. Prav zanimalo bi me, koliko otrok iz Lukovega razreda je vrtalo še naprej. Če Luka ni razumel, kaj je izohipsa, verjetno tudi njegovi sošolci niso razumeli. Dvomim pa, da so vsi hoteli izvedeti. Bolj verjetno so na novo besedo pozabili.

In če učiteljici ni uspelo razložiti, kaj pomeni ta čudna beseda, zakaj je nalogo naložila staršem? Ali ne bi bilo pametneje počakati do takrat, ko se v predmetniku pojavi tudi predmet geografija in si je otrok sposoben predstavljati tudi navidezno črto in nadmorsko višino?

Tako starši kot učitelji radi prehitevamo z razlagami težkih pojmov. Ali zato, da bi bili naši otroci, vnuki, učenci videti pametnejši od drugih? Ali pa zato, ker je težko presoditi, kdaj je otrok dovolj zrel za razumevanje kakega pojma?