Ob koncu leta različne medijske hiše ali druge organizacije izbirajo besedo leta. Tako so se v zadnjih letih zvrstile besede ujma, PCT, karantena, podnebje.
Za leto 2024 smo v Sloveniji izbrali besedo genocid, pri slovarju Oxford pa so se odločili za gnitje možganov. Slabo! Možgane vendar potrebujemo.
Če bi izbirali najpogostejšo besedo, ki je zapisana ali izgovorjena v dneh okrog novega leta, bi bila to najverjetneje beseda srečno. Vsi jo izgovarjamo.
Včasih v množici drugih, kot so zdravje, veselje, mir, razumevanje, uspeh, zadovoljstvo …, drugič kot samostojno voščilo, saj lahko zajema vse, kar si kdo želi. In če mislimo zares, potem ima beseda srečno za vsakega človeka lahko drugačen pomen.
Razmišljam, kaj pravzaprav pomeni srečno ali biti srečen. To je tako abstraktno. Zagotovo pomeni nekaj dobrega, nekaj, kar je povezano z duševnim stanjem, s čustvi, stanjem ugodja, veselja, zadovoljstva.
V zgodbah, romanih, filmih poznamo srečen konec, kar lahko pomeni, da sta se dva zaljubljenca končno našla, da je družina rešila spore, da je zmagalo dobro nad zlim, da se je nekdo rešil iz nevarnega položaja.
Najpogosteje srečo povezujemo z ljubeznijo, včasih z materialnimi dobrinami. A sreča je tudi opoteča in ljubezen se lahko hitro ohladi. Materialne dobrine prav tako niso nikakršno zagotovilo zanjo.
Spominjam se kolegice, ki je žarela, ko je povedala, kako srečna nosečnica da je. Vendar nosečnost ni vedno razlog za srečo. Morda imajo srečo ženske, ki živijo v državi, v kateri lahko varno splavijo.

Sreča ni naključje, kot je glavni dobitek pri igrah na srečo ali pa dobitna srečka pri srečelovu.
Milijon podpisov, ki so jih na pobudo Inštituta 8. marec po vsej Evropi zbrali za pravico žensk do odločanja o rojstvu otrok, ni naključje, ki bi bilo odvisno od sreče. Je plod garanja, poguma, vztrajnosti, prizadevanja …
Skupina inštituta je lahko srečna, ker jim je uspelo. Morda pravijo tej sreči veselje ali zadovoljstvo, ker so dosegli zastavljeni cilj (akcijo sicer nadaljujejo).
Srečo imamo, da živimo v dokaj varni državi in da živimo v miru. Žal ni samoumevna in morali bi biti hvaležni zanjo.
Med novoletne želje spada še besedna zveza medsebojno razumevanje.
Medosebni odnosi žal niso povezani z naključjem, srečo. Vplivajo na naše doživljanje, na počutje, čustva. A za to, da se med seboj razumemo, je treba vključiti razum, ker čustva marsikaj tudi uničijo.
Pri pisanju ali izrekanju voščil premislimo, katere spodbudne besede bomo komu namenili. Sama se potrudim včasih bolj, drugič manj, a dvoje voščil ni nikoli enakih.
