Časoris
Družbenim omrežjem spodbujanje jeze koristi. Vir: Pixabay
Družbenim omrežjem spodbujanje jeze koristi. Vir: Pixabay

Škodljivi vplivi družbenih omrežij

To jesen so se zgostile novice o dokazanih zlorabah in nepravilnostih, ki so posledica profitne naravnanosti nekaterih največjih spletnih družbenih omrežij.

Trenutno je najbolj izpostavljeno družbeno omrežje Facebook (FB) in delno tudi Instagram, ki je v lasti iste korporacije. Korporacija Facebook se je ravnokar preimenovala v Meta, a o tem morda kdaj drugič.

V tokratnem članku se bom zato osredotočila predvsem na omrežje FB in nekoliko tudi na Twitter.

Omrežje Twitter se nam je začasno malce »odkupilo«, ko je po dogodkih 6. januarja letos ukinilo nekaj uporabniških profilov in se javno zavzelo za bolj restriktivno politiko do zlorab na omrežju.

Raziskave pa kažejo, da gre le za neke vrste zatišje, saj se razen tega ni nič spremenilo. Twitterjevi algoritmi še vedno spodbujajo emocionalno vpletenost, ogorčenje in ekstremizacijo stališč uporabnikov, saj je močna emocionalna angažiranost uporabnikov najboljši recept za zadrževanje uporabnikov pred zasloni in s tem velike profite.

Največ informacij o FB pa trenutno prihaja od žvižgačev – od ljudi, zaposlenih v korporaciji. Od ljudi, ki enostavno ne morejo več sodelovati pri nečem, kar se jim zdi tako zelo sporno. Ti ljudje sicer pridobijo prepoznavnost; a s tem, ko se postavijo nasproti tako močni korporaciji, izredno veliko tvegajo. Žvižgaštvo nikoli ni enostavno, s sabo prinaša veliko težav, tako za žvižgača kot za njegove bližnje.

Nekateri zaposleni pa se ne izpostavijo osebno, ampak se poskušajo družno upirati politikam delodajalcev, ki pa, kljub dokazom, vztrajno zanikajo vse obtožbe.

Na kratko povedano je rdeča nit pričevanj žvižgačev ta, da velika družbena omrežja postavljajo profit pred vse ostalo. Postavljajo ga pred človekove pravice, pred človeška življenja, pred demokracijo … Tudi algoritmi, ki uporabnikom prikazujejo vsebine, so vse prej kot nepristranski. Tako za FB kot za Twitter je na primer dokazano, da njihovi algoritmi aktivno širijo predvsem objave z desnega političnega pola.

Ta omrežja so tudi pripravljena spregledati izredno hude kršitve njihovih lastnih pravil, če gre za vplivne politike in druge vplivne javne osebnosti.

Vpliv teh družbenih omrežij se lahko kaže na zelo različne načine, vsi pa imajo eno skupno točko. Algoritmi aktivno spodbujajo in promovirajo bolj ekstremne vsebine. Vsebine, ki ne zbujajo močnih ali celo ekstremnih čustvenih odzivov, imajo veliko manjši doseg.

To ima lahko zelo hude posledice po vsem svetu. Omenimo le nekaj primerov.

Pobudniki grozljivih pokolov 24 tisoč pripadnikov etnične manjšine Rohinga v Mjanmaru so neovirano uporabljali FB za širjenje sovraštva, čemur so sledili krvavi dogodki, ki jih gotovo poznamo vsi. Vlogo FB pri spodbujanju pokolov zdaj želi obravnavati ameriško sodišče, a mu vodstvo FB poskuša to preprečiti s tem, da se izogiba predaji dokaznega gradiva.

Znana je tudi vloga FB pri sistematičnem širjenju dezinformacij, ki so vplivale na izzid ameriških volitev leta 2016 in izzid referenduma o Brexitu, manj pa je znano, da je zloglasno podjetje Cambridge Analytica svoje metode, s podporo FB, pred tem testiralo tudi v Afriki in Južni Ameriki. In tega ni počela le Cambridge Analytica, to je FB omogočal tudi drugim.

FB algoritmi aktivno spodbujajo širjenje različnih dezinformacij in teorij zarot, saj mu to prinaša velike profite.

Vplivneži, ki so zelo dobro vnovčili strah pred cepljenjem in nezaupanje v elite in farmacevtsko industrijo, so na FB prisotni in zelo aktivni že leta. Ne glede na deklarativne izjave FB, da naj bi se temu veliko posvečali, ni videti, da bi se kaj spremenilo.

Facebook se zelo očitno izogiba spremembam algoritmov, ne glede na to, da se zaveda njihove škodljivosti. Žvižgačica Frances Haugen je med drugim navedla: »Facebook je ugotovil, da bi v primeru spremembe algoritmov, ki bi vodila v večjo varnost uporabnikov, to pomenilo, da bi bili uporabniki manj časa na omrežju, kliknili na manj reklam, kar bi pomenilo manjše zaslužke za FB.«

Tudi novi žvižgač poudarja nepripravljenost vodstva, da bi se odzvalo na ugotovitve svojih zaposlenih in na njihove pozive k temu, da se uveljavijo pravila omrežja tudi za »VIP« uporabnike. »VIP« uporabnikom, ki so blizu vodilnim ali pa se jim zdijo dovolj pomembni, je dovoljeno na primer širjenje in spodbujanje sovraštva. Med drugim pa omenja tudi, da vodstvo dopušča kriminalne aktivnosti, ki potekajo na omrežju, ter seveda dobro znano aktivno širjenje teorij zarot in drugih dezinformacij.

Vodstvo korporacije se zaveda tudi škode, ki jo povzroča otrokom in mladostnikom, in tudi na tem področju ne kaže želje po zmanjšanju profitov, ki jih prinašajo otroci in mladi. Podjetje celo zavestno privablja otroke na svoje platforme, kljub temu da naj bi bila uradna starostna meja za vstop 13 let. Korporacija je med drugim tudi lastnica omrežja Instagram, ki ga uporablja zelo veliko otrok in je dokazano povezano s poslabšano samopodobo otrok in najstnikov, ki lahko vodi v resne težave.

Rezultati raziskave, ki se je osredotočila predvsem na omrežje Twitter, so bili objavljeni letos poleti in kažejo, da njegovi algoritmi spodbujajo prikazovanje objav, ki se stopnjujejo. Objav, ki so namenjene vzbujanju močnih čustvenih odzivov, predvsem moralnega ogorčenja. Raziskovalci so napisali tudi: »To nakazuje mehanizem, zaradi katerega lahko zmerne skupine sčasoma postanejo politično radikalizirane – družbeni mediji ustvarjajo pozitivne povratne zanke, ki še okrepijo ogorčenost.«

Ob tem je zelo neprijetno dejstvo, da se omrežja ne želijo ustaviti pri tem, da nam njihovi algoritmi krojijo velik del življenja. Že nekaj let investirajo v raziskave, ki naj bi jim omogočile, da bi brali tudi naše misli.

Druga zadeva, ob kateri bi morali vsi zelo močno »zastriči z ušesi«, pa so vztrajni poskusi, da se ta omrežja vpletejo tudi v redno izobraževanje otrok in mladih.

Kaj lahko ob tem storimo mi?

Nekaj smo naredili že samo s tem, da smo ozavestili to problematiko, še več pa naredimo tako, da to razumevanje posredujemo tudi otrokom in mladostnikom.

Maja

Vreča dela na Arnesu in sodeluje v projektu Safe.si. Želi si, da bi čim več ljudi razumelo ozadja novih tehnologij - da bi bili več kot le uporabniki, da bi bili pametni uporabniki interneta.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.