Razvoj umetne inteligence vzbuja navdušenje in mnoge strahove

Umetna inteligenca (Artificial Inteligence oziroma AI) je kontroverzna reč.

Že sam izraz AI je problematičen in nekateri strokovnjaki s tega področja predlagajo uporabo ustreznejših izrazov, kot sta strojno učenje ali strojna inteligenca.

Uporaba generativne AI je postala celo nekakšen modni trend, prisotna je povsod.

Na vseh konferencah in srečanjih, ki sem jih obiskala ali kako drugače spremljala v zadnjih mesecih, je vsaj eden govorec, običajno pa jih je bilo več, za del svoje predstavitve uporabil eno izmed teh orodij.

Na enem izmed srečanj so celo za predstavitev izjav resničnih ljudi uporabili umetno generirane obraze in glasove – ker je to pač modni trend.

Kasneje, ko sem v manjši skupini sprožila pogovor o tem, je bilo zanimivo spremljati odzive. Vtis, ki ga je to naredilo, se je gibal le na dveh skrajnih točkah. Nekaterim se je zdelo fascinantno, drugim odbijajoče in morda celo nekoliko grozljivo. Vmesnih, zmernih odzivov ni bilo.

Saj veste, da »slaba reklama ne obstaja, vsaka promocija, tudi negativna, je dobra za posel«.

Ker smo ljudje v splošnem nagnjeni k temu, da nas novosti navdušijo ali strašijo, pri tem nimajo težkega dela.

Pri predvidevanju posledic uporabe AI se dogajajo napovedi o koncu sveta, kot ga poznamo; o koncu človeške civilizacije in prevladi inteligentnih robotov. O človeku podobnih robotih, ki bodo prevzeli oblast in človeštvo spravili v sužnost.

Zanimivo je, da so ti roboti za zdaj bolj ali manj izključno ženske oblike ali pa imajo vsaj žensko ime in glas. Kar nakazuje, da njihovi (moški) ustvarjalci ne razmišljajo toliko o možnosti ustvarjanja neodvisne AI, kot o tem, kako bi si pravzaprav ustvarili žensko po svojih željah.

Vse kaže, da niti sami ne verjamejo kaj dosti v možnost, da bi imele njihove stvaritve neodvisno voljo, ampak pričakujejo, da bodo te robotke izpolnjevale njihove želje in ukaze.

To se ne bo zgodilo z velikim uporom robotov. Zgodilo se bo s postopnimi majhnimi in večjimi spremembami na mnogih področjih.

Za napoved, kaj nam bo to prineslo, bi seveda potrebovali stekleno kroglo in le šarlatani si drznejo trditi, da znajo zanesljivo napovedati dolgoročne spremembe.

Kažejo se že nekatere spremembe. Ene se že dogajajo, druge lahko predvidimo v bližnji prihodnosti.

Te spremembe so lahko tako pozitivne kot negativne, a tokrat se bom osredotočila le na tri izzive, ki imajo lahko negativne posledice, če se jih ne zavedamo.

Ne bom pisala o:

• vplivu AI na izgubo in ustvarjanje delovnih mest, čeprav se bodo na tem področju zanesljivo zgodile spremembe, niti o tem, ali gre pri učenju AI za krajo avtorskih pravic ustvarjalcev ali ne;
• vplivu AI na kibernetsko varnost in na možnosti njene uporabe pri velikih finančnih goljufijah;
• vplivu generativne AI na izobraževanje, o tem morda kdaj drugič;
• grožnjah, ki jih lahko AI predstavlja naši zasebnosti, niti o novem aktu EU za regulacijo AI.

Ljudje zlahka verjamemo, da so odgovori, ki nam jih da računalnik ali kakšna druga sofisticirana tehnološka naprava, objektivni.

Seveda nič ne bi moglo biti dlje od resnice, ko gre za uporabo generativne AI.

Ne samo, da ta ni objektivna, v splošnem celo poudari prevladujoče predsodke, saj se uči na podlagi človeških stvaritev. Vključuje morda tudi predsodke svojih ustvarjalcev.

Sama temu sicer ne bi rekla halucinacije, ustreznejši izraz bi bil izmišljotine.

A ta izraz ni zares ustrezen, saj si algoritem sam ni ničesar zares izmislil, bolj verjetna razlaga je, da bi dobili odgovor, kako do tega pride, le z vpogledom v programsko kodo, ki je seveda poslovna skrivnost.

Te izmišljotine so resna težava.

Zaradi želje po večji učinkovitosti in v navezavi s tech biasom so celo ljudje v poklicih, ki močno vplivajo na življenje drugih, pripravljeni uporabiti generativno AI in tudi zaupati njenim odgovorom. 

Maja letos je na primer ameriški odvetnik priznal, da uporablja ChatGPT za raziskavo primerov.

Ugotovili so, da se odvetnikova vloga nanaša na pravne primere, ki ne obstajajo. Klepetalni robot si jih je izmislil.

Njim prav tako olajša delo. Zdaj je na primer kraja identitete postala veliko lažja.

AI na primer omogoča ustvarjanje prepričljivih lažnih video ali glasovnih posnetkov.

Predstavljajte si, da vas po telefonu, z vam neznane telefonske številke, pokliče bližnji sorodnik, za katerega veste, da je na potovanju na drugem koncu sveta.

Pove vam, da so ga oropali in je ostal brez vsega, ter vas prosi za nakazilo, da se lahko vrne domov … In res se vrne, a nič ne ve o ropu, telefonskem klicu in denarju, ki ste ga nakazali.

Lahko vas celo pokliče hči, ki da so jo ugrabili, in seveda v paniki zlahka pozabite na osnovno previdnost.

Morda predvsem to, da je AI tu in bo ostala z nami ter verjetno opazno vplivala na naša življenja.

Ne bo pa nam že jutri zavladala in tudi pri njeni uporabi nismo le nemočni uporabniki. Marsikaj je odvisno od tega, kako jo uporabljamo in kakšni so naši odzivi nanjo.

P. S. Pri pisanju tega prispevka nisem uporabila generativne AI.