Prikriti tiranozavri

Malčki so se vrnili v vrtce, mlajši šolarji v učilnice.

Prej ko slej se bodo v učilnice vrnili tudi drugi učenci, dijaki, študentje. Se bodo vrnili spočiti, sproščeni ali pa nezadovoljni, napeti, agresivni? Kdo ve, kaj so te mesece doživljali doma? Jim je bilo dobro, udobno, toplo, so bili siti, so se ob svojih obveznostih lahko tudi sprostili, so imeli doma potrebno pomoč za šolo?

So bili starši nervozni, zaskrbljeni, preobremenjeni, se jih je lotevala depresivnost ali pa so bili razdražljivi in niso več mogli krotiti svoje jeze, ki so jo stresali na družino.

Kdo ve, s kakšno prtljago prihajajo ali bodo prišli otroci v šolo? Bodo samo veseli, da so spet med vrstniki, ali pa se bodo hoteli prav njim maščevati za vse, kar so hudega preživljali za domačimi stenami?

Šola je za mnoge otroke varovalni dejavnik. Ko so bili prisiljeni biti le doma, je šola izgubila ta del svojega pomena.

Skoraj v vsakem razredu se vselej najde kdo, zaradi katerega drugi otroci trpijo. Ni nujno, da pretepajo druge, lahko jim le ukazujejo: daj mi, prinesi mi, posodi mi, primi, pokaži, napiši …

Ne zdi se, da bi bilo to kaj hudega. A za temi besedami lahko stojijo grožnje, prikrite ali odkrite. Nekateri se tem malim tiranom podredijo, drugi ne. Za tistega, ki ne uboga, sledi kazen: si neumna, si bajsa, nobeden te ne mara, si grda, tvoja mama, ti pa niti očka nimaš …

Otrok, ki doživlja tako teroriziranje, je nesrečen, v šoli se ne počuti dobro, morda o tem spregovori doma ali se potoži učiteljici. Pa se učiteljici zdi, da toži, tožarjenja pa ne mara.

Tereza Žerdin

Tudi pri svojih starših tak otrok pogosto ne dobi podpore. Ne učiteljica ne starši nimajo časa, da bi poslušali za njih tako nepomembne in malenkostne pritožbe. Starši delajo za službo, rešujejo eksistenčna vprašanja, družinske odnose, gospodinjske naloge …

Učiteljica nima časa poslušati, ker enkrat pregleduje in popravlja naloge, pomaga zdaj enemu zdaj drugemu pri razumevanju kake naloge, spravlja narazen pretepača, umirja kričača … In tu je dekletce, ki se pritožuje, da je sošolka rekla, da je bajsa, ali pa da ji mora obuvati čevlje, nositi torbo in da ji noče biti sužnja. Za učiteljico so to pač malenkosti ali pa se morda ne odzove, ker ne more hkrati reševati več problemov.

A teroriziranje se nadaljuje, ponavlja. Otroci so večinoma trpežni. Učitelji pa se včasih niti ne zavedajo, da s tem, ko se ne odzivajo na tako vedenje, nehote gojijo kulturo nasilja.

Učitelj mora otrokom prisluhniti. Tako zaradi trpečega otroka kot zaradi tistega, ki trpinči. V šoli naj bi se otrok počutil varno. Če se učitelj ne odziva na neprimerno vedenje, se bo to razraščalo in utrjevalo v otrokovi naravi.

Tereza Žerdin

Šola ima poleg izobraževalne tudi vzgojno vlogo. In spreminjanje neprimernega vedenja je tudi ena od vzgojnih nalog. Šola, šolniki se morda premalo zavedajo, da je njihova vzgojna vloga enako pomembna kot izobraževalna.

Ure so natrpane z učno snovjo. Vzgajal naj bi kar tako mimogrede. A včasih si mora vseeno vzeti čas, da se posveti tudi navidezno majhnim problemom vedenja malih tiranozavrov, a dovolj velikih težav za otroka, ki se sam ne zna uspešno braniti.