Kakšne so politike in dobre prakse, povezane z vključevanjem migrantskih otrok v izobraževanje in z globalnim učenjem?
V sklopu projekta MigratED, s katerim mlade spodbujamo k razmišljanju o prepletenosti medkulturnega dialoga, migracij, človekovih pravic in razvoja, smo pripravili pregled politik in dobrih praks na dveh področjih:
Oba dokumenta orišeta zakonodajni okvir in politike, nanizata tudi primere dobrih praks in priporočila, kako okrepiti te aktivnosti.
Zaznali smo, da slovenske politike vključevanja sicer zagotavljajo enakost na papirju, vendar v praksi priseljencem ne omogočajo polnega vključevanja v družbo.
Slovenski najstniki pa v povprečju poročajo o nižji samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in manjšem zanimanju za spoznavanje tujih kultur. Hkrati menijo, da bi bilo treba v šoli obravnavati prepoznavanje predsodkov in njihovo premagovanje.
Ugotovili smo, da kljub številnim (dobrim) aktivnostim obstajajo tudi številne nejasnosti in nerazumevanje koncepta globalnega učenja.
Zato ob novi definiciji potrebujemo še institucionalizirano koordinacijsko skupino, ki bo vključevala ključne javne akterje (ministrstva, javni zavodi), nevladne akterje, akademsko sfero, predstavnike izobraževalcev in predstavnike civilne družbe.
Globalno učenje je namreč pomembno orodje za krepitev raznolikosti in večkulturnosti, tako v izobraževalnem sistemu kot v družbi.
***
Platforma SLOGA je partnerska organizacija evropskega projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorjev in ne uradnih stališč financerjev.