Polarizacija na družbenih omrežjih je dober posel

Kako uporaba omrežij v lasti korporacije, ki se od lanskega leta imenuje Meta, vpliva na naše lokalne razmere?

Pred tednom dni sem se udeležila spletnega pogovora s svetovno znano žvižgačko Frances Haugen.

O Frances Haugen in drugih žvižgačih ter o škodljivih vplivih družbenih omrežij sem sicer že pisala.

Tokrat nas je želela opozoriti, da je naša država med tistimi, ki so na udaru hitrega širjenja (dez)informacij; te ljudi močno razdvajajo in polarizirajo.

Dotaknili smo se tudi težav mladih zaradi lažnih podob idealnega življenja in brezhibne lepote. Ti ideali so za večino nedosegljivi, kar vodi v stiske.

Prepričajte se sami

To lahko preiskusite tudi sami.

Ustvarite nov račun na izbranem omrežju in na primer poglejte, kako jesti bolj zdravo, ali odprite recepte za zdravo prehrano.

Potem se vsak dan vrnite na to vsebino in sledite ključnikom, ki jih predlaga omrežje. Metini algoritmi vas bodo v zelo kratkem času porinili do vsebin, ki promovirajo anoreksijo.

Korporacija Meta, ki ima v lasti Facebook in Instagram, se torej dobro zaveda škodljivih učinkov svojih omrežij, še zlasti na mlade.

Kljub temu ni pripravljena spremeniti njihovega načina delovanja, saj ji gre predvsem za večanje dobičkov.

Ravno to dejstvo je žvižgačko prepričalo, da se je obrnila proti svojemu nekdanjemu delodajalcu in spregovorila o slabih praksah podjetja.

Facebook je ugotovil, da bi bili uporabniki manj časa na omrežju, če bi hotel s spremembo algoritmov poskrbeti za večjo varnost. Obenem bi kliknili na manj reklam, to pa bi pomenilo manjše zaslužke.

Frances Haugen

Škoda za družbo

Ko govorimo o varnosti uporabnikov, ne govorimo le o slabi samopodobi mladih, o tesnobnosti ali samopoškodovanju.

Govorimo tudi o škodi, ki jo doživljamo kot posamezniki in kot družba.

Vsebine na omrežjih so čedalje bolj razdvajujoče, skrajne in pogosto tudi neresnične. Uporabniki se nanje odzivajo pogosteje kot na druge vrste vsebin. Več odziva pomeni več dobička.

Verjetno ste tudi sami zaznali naraščajočo polarizacijo na družbenih omrežjih. Tudi Twitter je pri nas vir zelo hudih ekstremov in polarizacije.

Uporabniki smo tako zaradi principov delovanja omrežij potisnjeni v naraščajoče razburjenje, ki se s časom stopnjuje v ogorčenje, jezo in neredko tudi v sovraštvo do vseh, ki mislijo drugače kot mi.

Uporabniki nehote sodelujemo

Raziskava, ki so jo lani izvedli na univerzi Yale, je pokazala še drugo plat tega problema.

Dokazala je, da nas že sam sistem všečkov in deljenja vsebin spodbuja k objavam bolj ekstremnih vsebin.

Zaradi pritiska, ki se ga običajno niti ne zavedamo, tako tudi sami ustvarjamo vse bolj ekstremne in zato za omrežja bolj dobičkonosne vsebine.

Kaj lahko naredimo, da ne bo tako?

• Zavedajmo se, da smo prav vsi izpostavljeni manipulaciji, saj nihče ne more biti povsem imun na to.

• Pogovarjajmo se z otroki in najstniki. Oni so ravno tako tarče stopnjevanja vsebin.

• Preverjajmo informacije, ki pridejo do nas, in delimo le take, ki so zanesljivo preverjene. Ne dopustimo, da nas čustveni odziv zanese v to, da nasedamo zavajanjem in še večji polarizaciji.