TerezaBliža se konec uradnega šolskega leta. Ne vemo, kje ga bodo učenci dočakali, doma ali v šoli. Spričevala pa bodo in s spričevali pridejo počitnice.
A počitnic, kot smo jih bili vajeni, pravijo, ne bo. Ljudje naj bi ostali doma ali pa dopustovali v svojih državah.
Veliko ljudi je vajeno preživljati dopust na morju. Tudi za večino otrok so počitnice povezane z morjem. Slovenskega morja je premalo za vse nas. Za nekatere je to prava groza, obup.
Da ne bo dopusta, nas še strašijo. Ustvarja se psihoza strahu.
Počitnice brez morja so lahko nove učne okoliščine. Nova izkušnja. Izkušnja, ki nas bo poučila, da se tudi novonastali položaj preživi. Tudi otroci bodo spoznali, da so preživeli.
So ljudje, ki so preživeli tri vojne, več gospodarskih kriz, nesreče v družini, izgube bližnjih, preživeli so izgnanstvo, življenje v taboriščih, bolezni, lakoto.
Ne tako dolgo nazaj se ni dobilo kave ne pralnega praška ne kavbojk. A smo preživeli. Nobena stvar ne traja večno.
Tereza Žerdin
Naravno je, da starši želijo zavarovati svoje otroke pred neugodnimi izkušnjami, hkrati pa je tudi prav, da otroci doživijo strah, neudobje, neizpolnitev želja in pričakovanj, negotovost. Življenje pač ni samo prijetno, je tudi bolj ali manj neprijetno, celo kruto. To plat življenja morajo spoznati tudi otroci. Zato da spoznajo, da so preživeli tudi nekaj neprijetnega. Tako spoznanje jih bo opogumilo za naprej.
Grozijo, da počitnic ne bo. A počitnice bodo, saj ne bo pouka.
Morda ne bo morja, ne bo potovanj, lahko pa bodo drugačne, morda še bolj zanimive počitnice.
Tereza Žerdin
Nekateri jih bodo lahko preživeli pri sorodnikih na vasi. Na vasi se vsak dan zgodi kaj novega. Na svet prihajajo mladiči, žito se žanje, ob koncu kakega dela je slavje, so gasilske veselice in tombole. Ljudje se zbirajo in prepevajo. Upajmo, da bo to v poletnem času že dovoljeno. Morda bo kdo prav v tem času spoznal svoj talent.
Pa tudi obrnjeno bi bilo zaželeno. Mestni sorodniki naj bi povabili otroka, ki živi na vasi, v svoj mestni dom in mu razkazali mestne znamenitosti, življenje v drugačnem okolju.
In še na odrasle pomislimo. Kmečki ljudje pridejo v mesto na obisk zelo redko, ker jih pozabimo povabiti. Zdaj je priložnost, da se oddolžimo za njihovo gostoljubnost.
Slovenija ima toliko lepih kotičkov, da jih v enem življenju ne moremo obiskati vseh. In zakaj ne bi spoznavali svoje domovine? Za otroke in odrasle ni tako pomembno, kje smo in kaj počnemo, pomembnejši so medsebojni odnosi, vedrina, prijaznost. Ne od počitnic ali dopustov in ne od praznikov ali koncev tedna pa ne smemo pričakovati preveč. Prevelika pričakovanja se navadno spremenijo v razočaranje.
Novi koronavirus je tu, počitnice bodo, a ne take, kot smo jih bili vajeni. Virusa nismo želeli, a je prišel. Iz nastalih okoliščin se skušajmo naučiti nekaj za našo prihodnost. Tudi otroci. Nova izkušnja je slaba, a hkrati dobra.
Že pri pouku na daljavo so učenci spoznali, da se mnogih stvari lahko naučijo tudi na drugačen način. Večina se je pogumno spoprijela z zanje novo tehnologijo in tudi zaradi tega pridobila nekaj samozavesti.
Spoznanje, da nekaj zmoreš, da nekaj premagaš in preživiš, je pomembna življenjska šola.
Mateja
Sandra
