Časoris
Namesto da učence mučimo z učenjem definicij, raje preverimo, ali znajo to poiskati. Foto: Daria Nipot/Dreamstime
Namesto da učence mučimo z učenjem definicij, raje preverimo, ali znajo to poiskati. Foto: Daria Nipot/Dreamstime

O jezikovnih pripomočkih

Tisti, ki so prebrali mojo zadnjo kolumno o dolgih testih, so morda mislili, da pretiravam. Nisem. V vmesnem času mi je prišel v roke še obširnejši test.

Na sedmih straneh so bile naloge, na strani in pol pa še besedilo, ki je bilo povezano z vprašanji iz nalog. Rezultat testa je bil katastrofalen. Le okrog 15 odstotkov dijakov ga je pisalo pozitivno, zadostno. Vsi drugi nezadostno.

Verjamem, da profesor želi dijake naučiti kar največ in da je zanj njegov predmet najpomembnejši. Cenim njegovo prizadevnost.

Saj tudi sestavljanje testa ni preprosto in če učitelji med seboj ne sodelujejo, si drug drugemu ne pomagajo, je za enega samega učitelja priprava testa zelo zahtevna.

Test, o katerem govorim, je bil iz slovenščine. Veliko nalog je bilo povezanih z rabo jezikovnih pripomočkov.

Zdi se mi zelo pomembno, da se učenci naučijo uporabljati pripomočke, v tem primeru razne slovarje, pravopis, leksikone. Moj Slovar slovenskega knjižnega jezika, Veliki slovar tujk, različne izdaje Slovenskega pravopisa … imajo zaradi razpadanja že oblepljena hrbtišča.

Slovar Oxford je besedo leta prvič izbral tako, da je omogočil glasovanje uporabnikov. Foto: Mlhead/Dreamstime
Foto: Mlhead/Dreamstime

Skoraj ne mine dan, da ne bi enega ali drugega pripomočka vzela v roke. Velikokrat se mi posreči, da ga odprem zelo blizu strani, kjer je iskana beseda ali geslo, pa čeprav ima knjiga 900 strani.

Za hitro iskanje informacije, ki jo želiš najti, moraš dobro obvladati abecedo. Naprej in nazaj pa tudi od sredine proti začetku ali koncu.

Znanje abecede je res nujno za hitro listanje po papirnem pripomočku. Sicer pa se abecede otroci učijo že v prvem razredu.

Portal Abced. Vir: PIxabay
Vir: PIxabay

Ne vem pa, ali učitelji preverjajo znanje abecede tudi še potem, ko učence seznanjajo z rabo knjižnih pripomočkov. Pa je abeceda ABC pridobivanja informacij.

Včasih iskanje po knjigi zamenjam s telefonskim klicem: »Ali mi lahko poveš, v katero besedno vrsto spadata besedici še in le? Prosim.«

Morda ni to ravno pravi primer, ko mi profesorica slovenščine odvrne: »Te pokličem nazaj, bom pogledala. Nisem čisto prepričana.« Torej tudi profesorji potrebujejo pripomočke.

Poudariti želim, da je zelo pomembno mlade naučiti, kje in kako naj iščejo informacije, s čim naj si pomagajo, da bodo njihovi jezikovni izdelki kar najboljši.

Zakaj ne bi smeli pri pisanju testov uporabljati pametnih telefonov? Tudi telefon je pripomoček, še veliko dostopnejši kot debele knjige. Namesto da učence mučimo z učenjem definicij, raje preverimo, ali znajo to poiskati. In to ne velja le za poučevanje slovenščine.

V testu, ki mi je prišel pod roke, je bilo namreč največ nalog, ki so zahtevale definicije raznih jezikovnih pojmov.

Mislim, da smo Slovenci zelo dobro opremljeni z različnimi jezikovnimi pripomočki.

Namesto da se morajo dijaki učiti imena teh pripomočkov, bi jih morda ob priložnosti lahko odpeljali v jezikoslovne prostore Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da bi tam prešteli knjige, ki govore o jeziku, izmerili širino hrbtov teh knjig in prebrali vsaj nekaj naslovov jezikovnih pripomočkov.

Podprite Časoris ozka pasica Časko

Tereza

Žerdin, upokojena specialna pedagoginja in učiteljica, ki je v strokovnem štirinajstdnevniku Šolski razgledi devetindvajset let ustvarjala rubriko Kje vas in nas šola žuli, kolumne o šoli, učiteljih in starših odslej objavlja v Časorisu.

Vprašanje tedna

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

SMS

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

SMS

Pomagate nam lahko tudi na druge načine: z rednim mesečnim nakazilom, z bančno kartico ali prek PayPala.