TerezaPrvi letošnji roditeljski sestanki so mimo. Starši so lahko spoznali nove razrednike ali razredničarke, učitelji pa starše. Razredniki tudi že imajo prve informacije od razrednih učiteljev, na primer o tem, kako je z vedenjem posameznikov, o sodelovanju pri pouku, o odnosu do predmetov in o izpolnjevanju šolskih obveznosti.
Mednje spadajo tudi domače naloge.
Med učenci pa se je kar razpaslo, da domačih nalog ne pišejo, kot da ne bi bile obvezne.
Pa vendar so domače naloge podaljšek poučevanja, s katerim učitelj lahko preveri, kako in ali so učenci učno snov razumeli. Seveda pod pogojem, da pisanje domačih nalog preverja. Hkrati pa so domače naloge del učenja posameznika. Učenec pri sebi preveri, ali je učno snov dojel, ugotovi, česa ni razumel, poskuša manjkajoče znanje dopolniti, učno snov z nalogami utrjuje, jo ponavlja in usvaja, jezikovno napreduje in uri svoje umske sposobnosti. Znanje in spretnosti se pridobivajo s ponavljanjem in utrjevanjem. Z vajo. Domače naloge so vaja.
Da so domače naloge sestavni del vzgoje in izobraževanja, ni dvoma. A vendar je veliko učencev, ki te svoje dolžnosti ne jemljejo resno. No, o tem problemu so razredniki že na prvem letošnjem roditeljskem sestanku seznanjali tudi starše.
Zanimivi so bili njihovi odzivi. Da oni o nalogah pač niso seznanjeni, a bi morali biti. To pomeni, da bi jih morali o domačih nalogah njihovih otrok seznanjati učitelji, ker jim otroci ne povedo. Da bi jim morali učitelji sporočati, kadar otrok nima domače naloge. Da bi jim morali napisati, kaj ima otrok za domačo nalogo, kadar otrok tega ne ve. Skratka, trudili so narediti vtis zelo skrbnih staršev, ki želijo o svojem otroku vedeti vse. Otrokovo neizpolnjevanje dolžnosti pa kot da je le posledica njihove neinformiranosti.
Če bi vedeli, bi otrok imel nalogo. Za to pa da je odgovoren učitelj. Učitelj, ki jim ne sporoča sproti, če otrok ni imel naloge, učitelj, ki jih ni obvestil, koliko, katere in kakšne naloge ima otrok.
Recimo, da učitelj matematike poučuje v štirih ali petih razredih, da ima vsak razred povprečno dvajset učencev, in če bi samo petina učencev ne delala domačih nalog, bi moral učitelj dnevno poklicati kakih dvajset staršev, jih obvestiti, da njihov otrok ponovno ni imel naloge, in jim spotoma povedati še, katere naloge ni imel in kaj je bilo za nalogo.
Mogoče nekoliko pretiravam, vendar drži, da so domače naloge, ki jih učenci ne delajo, sestavni del roditeljskih sestankov in da starši iščejo načine za rešitev problema pri učitelju. Ne pri svojih otrocih.
Veliko se govori o ničelni toleranci do tega in onega. Če bi imeli poleg učiteljev tudi starši ničelno toleranco do neizpolnjevanja dolžnosti, v tem primeru do pisanja domačih nalog, verjamem, da bi bili roditeljski sestanki krajši.
Dolžnost učitelja je, da preverja, ali učenci delajo domače naloge in kako uspešni so pri tem, dolžnost staršev pa je, da preverjajo, ali njihov otrok opravlja šolske obveznosti. Učitelj pa jih bo o teh stvareh seznanjal na govorilnih urah.
Maja
Mateja
