V zadnjih letih je prišlo do porasta nasilja med najstniki v osnovni šoli, so pred tednom dni predstavili kolegi s Safe.si.
Objavili so rezultate nove raziskave o spletnem nasilju med najstniki.

Stopnja nasilja na srednjih šolah je obstala na enaki ravni kot leta 2018, ko je bila izvedena prejšnja podobna raziskava.
Vrstniško, po epidemiji pa še spletno nasilje
Rezultati raziskave, ki so jo tedaj izpeljali v okviru projekta Odklikni!, so pokazali, da je bilo med srednješolci več vrstniškega nasilja kot med osnovnošolci.
Zdaj pa je prišlo do izenačenja; pri nekaterih oblikah nasilja so osnovnošolci celo prehiteli starejše vrstnike.
Rezultati se ujemajo z ugotovitvami fokusnih skupin s starši, učitelji in drugo relevantno stroko. Te so potekale leta 2022 v projektu TRACeD. Udeleženci so poročali, da so zaznali naraščanje spletnega nasilja med otroki in mladostniki. To je opazno naraslo med epidemijo in po njej.
Dekleta trpijo, fantje normalizirajo
Podobno kot leta 2018 ostaja razmerje med količino nasilja, ki ga doživljajo fantje in dekleta.
Tudi v najnovejši raziskavi se je pokazalo, da so dekleta pogosteje žrtve različnih oblik nasilja in da ga doživljajo mnogo bolj boleče.



Dekleta v raziskavi poročajo, da jih nasilje bolj prizadene, a fantje pravijo, da jim je vseeno ali celo smešno.
Fantje spletno nadlegovanje bolj normalizirajo in ga dojemajo kot nekaj običajnega.

Sama bi si ob tem sicer drznila nekoliko podvomiti v iskrenost teh odgovorov.
Zdi se mi namreč dokaj verjetno, da fantje v določeni meri, pred sabo in pred svetom, kažejo podobo, ki jo dojemajo kot družbeno želeno: podobo pravega, močnega moškega. Takšnega, ki ne podlega čustvom, ki naj bi bila le ženska.

Osnovnošolke, ki so bile tarče spletnega nasilja, so odgovorile, da jih je to spravilo pod stres. Bile so jezne, zaskrbljene, razburjene, prestrašene, osramočene, počutile so se nemočno.
Nekatere med njimi se niso mogle učiti ali pa si niso upale v šolo, vsaka deseta je imela zdravstvene težave in vsaka peta ni mogla spati.
Le manjšina deklet je odgovorila, da jih nasilje ni prizadelo.
Kaj lahko iz tega potegnemo?
Predvsem to, da moramo vsi pomesti pred svojim pragom.
Šole poročajo, da pri obravnavi nasilja, ki ga zaznajo, starši storilcev pogosto zmanjšujejo pomen tega početja in ga označujejo kot otroško šalo.
Otroci, ki so žrtve, pa se le redko obrnejo na odrasle, saj se jim vse prepogosto dogaja, da se ti ne odzovejo na njihove prošnje za pomoč.
Poleg nasilnežev in žrtev so tu še opazovalci. Mnogi med njimi si ne upajo pomagati žrtvi, saj se bojijo, da bodo s tem sami postali tarče nasilnežev.
Mnogi niti ne verjamejo, da lahko karkoli spremenijo in da ima smisel, da se s tem obrnejo na odrasle.

Nauki za bodoče odrasle
Otroci so bodoči odrasli in tisto, česar se bodo o našem svetu naučili zdaj, bodo prenesli v svoje odraslo življenje.
Ne dopustimo, da:
- s sabo odnesejo nauk, da se mora vsak brigati le zase in zamižati ob nasilju;
- se jim zdi spletno nasilje nad drugimi le posrečena šala.
