MajaV prejšnjem prispevku sem pisala o bitcoinih in drugih kriptovalutah ter njihovem vplivu na porabo električne energije, s čimer vplivajo tudi na naše okolje.
V tem prispevku pa se bom posvetila fenomenu NFT, o katerem v zadnjih mesecih zelo veliko pišejo. NFT so postali nov modni hit predvsem zaradi astronomskih zneskov, ki so jih nekateri pripravljeni odšteti za že kar neverjetne nakupe.
Soustanovitelj podjetja Twitter Jack Dorsey je 22. marca svoj prvi tvit prodal za nekaj več kot 2,9 milijona dolarjev.
just setting up my twttr
— jack (@jack) March 21, 2006
Kako je to mogoče, saj gre vendar za tvit, ki ga lahko (še vedno) vsi vidimo?
In kaj so pravzaprav NFT?
NFT je okrajšava za »Non-fungible tokens«, kar v prevodu pomeni »nezamenljivi žetoni«. Ti lahko vsebujejo karkoli, kar se nahaja v digitalni obliki – na primer umetniška dela, skice, načrte, animirane slike (GIF), videoposnetke ali pa »predmete« v videoigrah.
NFT, tako kot kriptovalute, temeljijo na tehnologiji veriženja blokov (blockchain). Blockchain tehnologija je zapleten in zaradi tega tudi energetsko potraten način, ki zagotavlja pristnost neke digitalne vsebine. Blockchain spremlja, kdo je lastnik NFT datoteke, kar je skorajda nemogoče potvoriti.
Poenostavljeno bi torej lahko rekli, da gre tu za pogodbo, ki določa, kdo je lastnik neke virtualne vsebine, ne glede na to, ali je ta vsebina dostopna vsem ali ne.
V lanskem letu, ki ga je močno zaznamovala epidemija, je prodaja teh žetonov skokovito narasla. Povečano zanimanje je povzročilo tudi povečano število špekulacij, saj so isti vlagatelji, ki so prej špekulirali v obliki kriptovalut, začeli trgovati tudi z nezamenljivimi žetoni.
V začetku marca 2021 je k dodatnemu zagonu rasti pripomogla odmevna promocijska akcija, v kateri so navdušenci nad to tehnologijo od muzeja za skoraj sto tisoč dolarjev odkupili delo znanega umetnika Banksyja, ga na javnem mestu zažgali in potem »digitalni original« prodali za kar štirikratni znesek.
Pri tem dodatno ironijo predstavlja izbira slike, ki so jo zažgali, in pa dejstvo, da je bil dejanski »izvirnik« slike pravzaprav digitalen in je bila slika v muzeju le natisnjen izvod.
Slika »Morons« (bedaki), na kateri je upodobljena dražba umetnin, pravzaprav predstavlja kritiko trgovanja z umetninami in je pospremljena z napisom: »Ne morem verjeti, da vi, bedaki, to dejansko kupite.«
Umetnik Banksy je med drugim znan tudi po svojem provokativnem dejanju, ko je spodnji del ravnokar prodane slike »Deklica z balonom« pred očmi zaprepadenega občinstva razrezal na trakove. V tem primeru slika v fizični obliki še vedno obstaja in je s tem dogodkom dobila celo dodaten simbolni pomen.
Če torej pomen in smiselnost samega fenomena NFT postavimo na stran, lahko izpostavimo dve negativni plati tega trenda.
Prva je zagotovo zelo velik ogljični odtis teh žetonov, katerih virtualna vrednost temelji na povsem realni porabi električne energije.
Druga pa je popolna odsotnost varovalk, ki bi preprečile krajo avtorskih pravic. Umetnik, ki neko delo ustvari v digitalni obliki, lahko postane žrtev kraje teh pravic. Kaj zlahka se zgodi, da njegovo delo brez njegove vednosti pristane na dražbi NFT, kjer nekdo kupi pravico do lastništva »originala«. To v praksi pomeni, da zdaj avtor sam svojega dela ne more več prodati kot NFT, saj se je ta transakcija, ki je zdaj neizbrisna, že zgodila.
Za konec dodajam še izjavo znane žvižgačke.
Nezamenljivi žetoni (NFT) nimajo nobene lastne vrednosti in niso niti tehnološko inovativni – zahtevajo že obstoječi sistem nasilja in nadzora, da bi utrdili prepričanje v vrednost tega, kar je pravzaprav le poveličana kontrolna vsota (checksum).
Chelsea E. Manning
Tereza
MVI
