Časoris
Tako otroci kot odrasli so bralci ali pa niso bralci. Branje jim je v veselje in potrebo ali pa tudi ne. So dobri in so slabi bralci. Slabi bralci so lahko zato, ker ne berejo dovolj. Foto: Stephen Denness/Dreamstime
Tako otroci kot odrasli so bralci ali pa niso bralci. Branje jim je v veselje in potrebo ali pa tudi ne. So dobri in so slabi bralci. Slabi bralci so lahko zato, ker ne berejo dovolj. Foto: Stephen Denness/Dreamstime

Nekateri otroci ne dobivajo dovolj spodbud za branje

»Mula, že spet bereš!«

Tako se je jezila naša mama nad sestro, če se je ta zavlekla v kak skriti kotiček, da bi lahko v miru brala.

Oče je namreč prinašal knjige, ki so jih v papirnico vozili na mletje, bral Ljudsko pravico in pozneje Slovenskega poročevalca ter menil, da je treba brati in poslušati radio, da je človek na tekočem z novicami.

Časoris ni le časopis, ampak tudi dogodki in delavnice. Želiš več?

No spam guarantee.

Umrl je v gugalniku s časopisom v rokah. Mama je postala strastna bralka šele potem, ko fizičnega dela ni več zmogla. Takrat zanjo branje ni bilo več greh. In imela je seznam knjig, da ji iz knjižnice ne bi prinašali tistih, ki jih je že prebrala.

Težko bi danes našli starše, ki bi se jezili na otroka, če bi ga našli s knjigo v rokah. Nasprotno. Mnogi jih prosijo, silijo, grozijo, obljubljajo nagrado ali kazen, samo da bi jih pripravili k branju.

Tako otroci kot odrasli so bralci ali pa niso bralci. Branje jim je v veselje in potrebo ali pa tudi ne. So dobri in so slabi bralci. Slabi bralci so lahko zato, ker ne berejo dovolj.

Branje je namreč treba vaditi, da postane gladko, tekoče in pravilno. Navadno radi delamo tisto, kar nam gre dobro, pri čemer smo uspešni.

Kdor ima kako biološko-nevrološko oviro, recimo da črke slabo prepoznava, jih izpušča ali po svoje dodaja, bere bolj po smislu kot po zapisu, preskakuje črke ali vrste, zamenjujejo vrstni red zlogov, ima pogosto tudi težave z razumevanjem prebranega.

Z branjem lahko najdemo odgovore na najrazličnejša vprašanja. Vir: Pixabay
Vir: Pixabay

Če slabo razume, tudi ne vidi smisla branja. In če nekomu branje dela težave, se mu bo izogibal, kolikor bo le mogoče.

Morda se bo raje ukvarjal z matematiko, se udejstvoval v športu, risal ali prepeval, komaj čakal, da bo lahko vozil traktor in delal vozniški izpit.

Lahko se bo izpitu že vnaprej odpovedal, ker ve, da bo treba reševati test z vprašanji o cestnoprometnih pravilih.

Iz izkušenj pa ve, da marsikaj prebere narobe, ne premisli, se ne more zbrati in po nesreči izbere napačni odgovor. In potem dvigne roke nad vsemi nalogami, ki so povezane z branjem.

Škoda. Lahko bi bil odličen voznik, ki pozna in upošteva vse cestnoprometne predpise, lahko bi bil boljši od tistega, ki s testnimi polami nima nobenih težav, ima pa težave z upoštevanjem pravil.

Nekateri otroci iz različnih razlogov ne dobivajo dovolj spodbud za branje. Ker teh ni, tudi ne berejo, ali pa je zanje branje muka. Ko se po čudežu pretolčejo skozi obvezno šolsko branje, pridejo na okus. Bralni okus.

Začutijo, da je branje nekaj dobrega, prijetnega, ker spoznavajo zgodbe, drugačne ljudi, dogodivščine. Spoznavajo svet domišljije in resničnosti. Postanejo bralci.

Bralne motnje so lahko bolj vidno-prostorskega tipa, lahko pa slušnega tipa. Bralec s prvim tipom motenj bo slabo prepoznaval vidne značilnosti črk in njihovo umeščenost v besedah ali vrstah. Tudi pri matematiki se mu bodo v glavi številke obračale in premeščale.

Bralec s slušnim tipom motnje pa bo slabo prepoznaval glasove in jih pri pisanju napačno zapisoval, ker jih ne bo dobro razločeval.

Če ima poleg tega tudi težave s prepoznavanjem pomena besed, besednim zakladom, rabo besed v stavku, tvorjenjem stavkov, bo ta motnja vplivala tudi na učenje drugih šolskih predmetov, ki so povezani z besedili.

Pri bralnih motnjah se navadno govori o disleksiji. Če otrok dovolj vadi branje, če je umsko normalno razvit, pa kljub temu težko bere, ima verjetno disleksijo.

Motnja bo sicer ostala tudi v odraslosti, a z ustreznimi vajami jo je mogoče omiliti, tako da na kakovost življenja ne bo imela večjega vpliva.

Pametno je poiskati strokovnjaka, ki mu bo pri tem lahko svetoval in pomagal.

Podprite Časoris - poljubno

Tereza

Žerdin, upokojena specialna pedagoginja in učiteljica, ki je v strokovnem štirinajstdnevniku Šolski razgledi devetindvajset let ustvarjala rubriko Kje vas in nas šola žuli, kolumne o šoli, učiteljih in starših odslej objavlja v Časorisu.

Vprašanje tedna

Vreme

Ljubljana Slovenia
Mostly cloudy
2°C
 

Podprite Časoris

Pomagajte nam ohraniti Časoris.
Brez vas ni nas.

Pošljite sms Casoris5 na 1919 in darujte 5 evrov.

ali

Pomagajte prek PayPala. Uporabite lahko tudi bančno kartico.

Kako še lahko podprete Časoris?

Spletni arhiv Časorisa

Hej, te zanima, kaj se dogaja okoli tebe?

Naroči se na Časoris in vsak dan izveš vse, kar moraš vedeti, da izpadeš kul pred frendi. S prijavo sprejemaš splošne pogoje in politiko zasebnosti.