Mladi želijo sami ustvariti priložnost delo

V Celju so se konec tedna zbrali številni mladi s podjetniško žilico. Na Gimnaziji Celje-Center so namreč pripravili Start Up vikend in povezali mlade, ki ne verjamejo v brezposelnost, ampak si sami želijo sami ustvarjati priložnosti.

Ravnatelj Gregor Deleja se je povezal z Ustvarjalnikom, organizacijo, ki se ukvarja s pospeševanjem mladinskega podjetništva v Sloveniji, in skupaj so mladim, polnim ustvarjalnosti in podjetnosti, ponudili prvo izkušnjo v poslu in prostor, da svoje znanje in ideje preizkusijo v praksi in se soočijo s trgom.

Kako pomembno je seznanjanje otrok s podjetništvom?
Sam niti ne bi govoril toliko o podjetništvu – ta ima mnogokrat negativen predznak. Podjetništvo kategorično postavljamo v cono nečednega početja. Bolj na mestu je beseda podjetnost – se pravi zmožnost, da se pri svojem delu ustvarjalno in uspešno lotevamo različnih izzivov in nalog.

To pa se mi zdi izjemno pomemben del odraščanja, njegovo umeščanje v vzgojo in izobraževanje pa odlična platforma za povezovanje formalnih in neformalnih znanj, ki jih zdaj večinoma strogo ločujemo na šolska in obšolska.

Zakaj ste se lotili projekta?
Zelo pogrešamo podjetnost v okviru formalnega izobraževanja, zato smo našim dijakom ponudili dodatne možnosti, ki so sicer v osnovi vezane na obšolski projekt GCCStartUp.

Metode in oblike dela poskušamo v formalni, šolski del vpeljevati zlasti preko različnih šolskih projektov, ki se vežejo na posamezna predmetna področja ali medpredmetno povezovanje.

Letos smo se intenzivno lotili tudi domačih nalog, ki so v klasični obliki večinoma popolnoma zastarele in bi morale dijakom ponujati bistveno več konkretnih izzivov, ki bi jih pritegnili k problemskemu delu.

Zelo pomemben del podjetnosti kot kompetence, ki jo lahko posreduje šola, pa je tudi raziskovalno delo. Tudi to žal ne sledi hitro razvijajočemu se svetu in mladim, ki so bistveno bolj vezani na tok sprememb, kot pa tisti, ki v svojih rokah držijo državotvorne škarje in platno na področju izobraževanja.

V Estoniji učence učijo, da si bodo morali delovna mesta ustvariti sami in naj ne računajo na druge. Kako daleč smo s takim razmišljanjem pri nas?

Recimo, da se o tem vedno več govori, a na sistemski ravni so premiki zelo počasni.

V katero smer gredo razmišljanja pri nas?

Reforma srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja je bila dobra, zlasti na ravni strokovnih predmetov in odprtega kurikula. Pogrešam pa sprotno kvalitativno analizo in evalvacijo ter korekture – v šolah smo bolj ali manj prepuščeni sami sebi.

Problem je srednje splošno izobraževanje (splošne gimnazije in strokovne gimnazije). Počasi postajamo nezanimivi metuzalemi – z našo maturo na čelu.

Sicer poteka strokovna debata, a žal s premalo iniciative sistemskih deležnikov.

Velik problem so tudi vpisni pogoji v terciarnem izobraževanju, ki se mimo veljavne zakonodaje spreminjajo tako rekoč čez noč in mnogokrat v veliko škodo dijakov. Recimo, da je pomanjkanje podjetnosti močno čutiti tudi na tej ravni.

Katere so največje ovire za razvijanje podjetnosti?

»Podjetnost« bi morala postati vodilo pri vpisovanju bodočih študentov pedagoških fakultet in vsebine študija. Predvsem bilo potrebno študij na pedagoških fakultetah zasnovati na povsem drugačnih izbirnih kriterij in vpisnih pogojih, kot sedaj.

Če je merilo za bodočega učitelja samo uspeh na maturi (pa še ta ni relevanten, ker omejitve vpisa načeloma ni), potem najbrž ni potrebno izgubljati odvečnih besed o bodočih generacijah naših učiteljev.

Bistvo vsake reforme so kadri, ki jo bi morali sooblikovati, vpeljati, analizirati, vrednotiti in potrditi. Lahko imamo najboljše pogoje dela in neomejene proračune, pa se brez ustreznega kadra, ki učiteljevanje dojema kot poklicanost v najširšem pomenu te besede, ne bo spremenilo popolnoma nič.