MVIDragica Pešaković je letošnja prejemnica nagrade za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Je profesorica proizvodno-tehnične vzgoje in sociologije ter doktorica znanosti s področja tehnike. Že 40 let poučuje na Osnovni šoli Destrnik – Trnovska vas.
V pouk ves čas vnaša nove metode, strategije in oblike poučevanja. Dober učitelj je tisti, ki v središče postavi učenca – pozna njegove močne in šibke točke ter pouk organizira na njemu primeren način, je prepričana.
Prav tako je izjemno aktivna zunaj učilnice: med drugim je pomočnica glavnega ocenjevalca za področje tehnike in tehnologije ter fizike na Državnem izpitnem centru, recenzentka na regijskem in državnem srečanju mladih raziskovalcev in soavtorica učbeniških kompletov za poučevanje tehnike in tehnologije.
Kaj vam pomeni nagrada za življenjsko delo?
Pomeni mi veliko. Verjetno je to zadnji kamenček v mojem pedagoškem mozaiku, ki je zelo pester in barvit.
Šele nekaj dni po prejemu nagrade se zavedam njenega veličastnega pomena. Pozitivni odzivi nekdanjih učencev, staršev in sodelavcev to dokazujejo.
Poučujete že štiri desetletja. Kako so se v tem času spremenili učenci, učitelji, pouk, zahteve v šoli?
Veliko se je spremenilo, spremenili so se pogoji dela. Ti so veliko boljši kot pred 40 leti.
Spadam še v generacijo učiteljev, kjer nismo poznali besede ‘ne’ ali ‘tega pa ne bom naredila’. Danes si mladi učitelji znajo izboriti svoj prav.
Učenci si jemljejo vedno več pravic, pozabljajo pa na dolžnosti.
V šolah se zadnja leta pojavlja kadrovska stiska, letos je bilo opaziti tudi več nasilja. Kako vi to doživljate?
Nasilja je vedno več, predvsem nasilja prek družbenih omrežij. Manj je fizičnega nasilja.
Učiteljev naravoslovnih predmetov primanjkuje, učiteljev za tehniko in fiziko pa sploh ni.
Kakšne spremembe predlagate v šolstvu? V kakšno smer naj se razvija šola?
Predvsem mora šola dati učencem znanje in veščine, ki jih bodo potrebovali v življenju.
Kako pomembno je za učitelja, da sodeluje v projektih in preizkuša nove metode?
Zelo pomembno. Imela sem to srečo, da mi je vodstvo šole omogočalo sodelovanje v najrazličnejših projektih.
Ključni so bili:
- UPI-program vzpodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih, ki je trajal tri leta, koordinirala pa ga je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije;
- Razvoj naravoslovnih kompetenc, ki ga je vodila Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru;
- Uvajanje, razvoj in spremljanje modelov fleksibilnih predmetnikov v osnovni šoli, ki ga je vodil Zavod RS za šolstvo. V sklopu projekta je delovala razvojna skupina za naravoslovje in matematiko (NAMARS);
- e-Šolska torba, v katerem smo preizkušali e-vsebine in e-storitve;
- Razvoj digitalne pismenosti kot ene izmed ključnih kompetenc strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (v okviru Zavoda RS za šolstvo), ki sem ga tudi vodila;
- Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki ga je vodil Zavod RS za šolstvo;
- Erasmus+ KA3 ATS STEM- Assessment of Transversal Skills in STEM, kjer sem bila vodja šolskega tima.
Kakšne nove metode in oblike poučevanja, ki bi jih predlagali drugim učiteljem, ste vnesli v pouk?
To je predvsem formativno spremljanje učenca v znanju in obvladovanju prečnih veščin. Učencu moramo dati povratno informacijo. Pomemben je napredek in ne zaključna ocena.
Pomembno vlogo ima tudi razvijanje bralne pismenosti z različnimi strategijami pouka: problemski pouk, kritično mišljenje, delovne tehnike, raziskovanje, terensko delo.
Veliko se govori o nacionalnem preverjanju znanja (NPZ), od pozivov k ukinitvi do tega, da bi mu morali nameniti večjo vlogo pri vpisu na srednjo šolo. Kako ga vidite vi?
Dokler NPZ ne bo imel nekega konkretnega namena, je to samo neka formalnost, ki jo učenci sicer vzamejo resno, nekateri pa ne.
S tem pa so obremenjeni tudi učitelji, posebno na šolah, kjer ravnatelji pričakujejo nadpovprečne rezultate.
Kako pa gledate na nove tehnološke izzive, ki čakajo šolo? In na prihod umetne inteligence?
Pričakovati, da bodo učenci takšni, kot so bili pred 30 leti, je nesmisel. Družba in svet se spreminjata.
Prav tako je tu seveda še tehnologija, predvsem mislim na digitalno tehnologijo. A umetna inteligenca in digitalna tehnologija ne moreta nadomestiti učitelja v razredu, ki ne samo poučuje, ampak tudi vzgaja.
Kakšen je dober učitelj?
Tisti, ki zna poslušati, tisti, ki dobro pozna učenca, njegove dobre in šibke točke in ki zna pouk načrtovati tako, da bo učenec zmogel maksimalno pridobivati novo znanje ter razvijati veščine.
Do učencev mora imeti lep odnos, prav tako mora znati svoje probleme pustiti pred vrati šole.
Kaj svetujete tistim učiteljem, ki so še na začetku svoje poklicne poti?
Svetujem, da naj vestno in odgovorno opravljajo svoje delo.
V razredu si morajo ustvariti avtoriteto in določiti mejo, do kje lahko učenci in tudi starši posegajo v njihovo strokovnost.
Sandra
