Kdo so slovenski naj učitelji 2021?

Vsako leto približno sočasno s svetovnim dnem učiteljev podeljujemo nagrade Republike Slovenije na področju šolstva.

V prejšnjem šolskem letu je na osnovnih šolah poučevalo 19.477 učiteljev. Med njimi je bilo več kot 88 odstotkov žensk. V srednji šoli jih je bilo 6.336, od tega 66 odstotkov žensk, kažejo podatki statističnega urada.

Kdo je slavil tokrat?

Letos se je odbor za podeljevanje nagrad odločil, da podeli le deset nagrad, tri za življenjsko delo ter sedem za izjemne dosežke na področju šolstva.

Nagrajenke in nagrajenci so:

• Radica Slavković, nagrada za življenjsko delo na področju predšolske vzgoje

• dr. Jožko Lango, nagrada za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva

• Polonca Legvart, nagrada za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva

• Nives Počkar, nagrada za življenjsko delo na področju srednjega šolstva

• dr. Samo Kralj, nagrada za izjemne dosežke na področju visokega šolstva

• Jelena Sitar Cvetko, nagrada za izjemne dosežke na področju visokega šolstva

• dr. Aksinja Kermauner, nagrada za izjemne dosežke na področju otrok s posebnimi potrebami

• dr. Tanja Možina, nagrada za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih

• Dragica Motik, nagrada za življenjsko delo na področju dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu

• Andreja Duhovnik Antoni, nagrada za izjemne dosežke na področju šolstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem

Dr. Jožko Lango

Bogato udejstvovanje na različnih področjih pedagoškega dela z učenci so odlike razrednega učitelja dr. Jožka Lange. Od samega začetka službovanja v svoje pedagoško delo vnaša inovativnost in drugačnost.

Sodeloval je v projektih (drugačno delo v podaljšanem bivanju, Model II – samostojno učenje), sodeloval pri izvedbi pedagoških delavnic Samostojno učenje z nivojskim delom v 3. in 4. razredu, izvedel hospitacijski nastop na pedagoški delavnici osnovnih šol Kreativno pisanje in Orff, sodeloval pri izvedbi hospitacij in nastopov za študente Pedagoške fakultete UL (smer Razredni pouk), Akademije za glasbo UL, Filozofske fakultete UL.

Je soavtor berila Svet besed 4, soavtor učbeniškega kompleta Radovednih pet za področje glasbene umetnosti v 4. razredu, avtor medpredmetnega priročnika Slovenija ali te poznam? ter aktivni član projekta Erasmus+.

Njegov izjemni prispevek se odraža tudi na področju glasbene umetnosti, ki jo je vedno podajal kot izrazito ustvarjalno dejavnost. S svojim načinom dela skozi glasbeno izražanje pri učencih razvija ustvarjalnost, inovativnost in domišljijo.

Z uvedbo šolskega projekta Računalnik kot glasbeni instrument je učencem prikazal uporabnost vključevanja IKT v pouk glasbene umetnosti. Z akcijsko raziskavo vključevanja IKT v pouk glasbene vzgoje je sodeloval v projektu Model IV, sodeloval pri prenovi učnega načrta za predmet glasbena umetnost, sodeloval v razvojno-raziskovalnem projektu Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah.

Že več kot 20 let vodi interesno dejavnost Orffov krožek. Svoje delo z učenci vsako leto predstavi na srečanju Orffovih skupin Slovenije.

Končuje knjigo z naslovom Slovenska ljudska glasbila in mi, v kateri poleg ljudskih glasbil in avtorskih uglasbitev pesmi predstavlja tudi izdelavo ljudskih glasbil.

Polona Legvart

S svojim dolgoletnim pedagoškim delom na področju razrednega pouka izvaja in preizkuša inovativen, organizacijsko učinkovit in raziskovalno naravnan pedagoški način dela.

Rezultati njenega dela se zrcalijo na predstavitvah na konferencah, v strokovnih člankih in monografijah, v razvojnem delu v različnih skupinah in projektih, z vključenostjo v lokalno skupnost, v sodelovanju s številnimi institucijami, zavodi in organizacijami ter v izvajanju različnih usposabljanj, v katerih sodeluje kot predavateljica. S svojimi prispevki širi svojo inovativno, drugačno prakso.

Odlika njenega dela z učenci je močna individualizacija, usmerjenost v spremljanje napredka, smiselni in avtentični učni položaji ter poudarjanje vloge posameznika.

Redno sodeluje z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Sodelovala je pri uvajanju devetletne osnovne šole, v nadaljnjih letih pa je bilo njeno delo prednostno usmerjeno na področje opismenjevanja, pouka slovenščine in začetnega naravoslovja, razvoja matematike ter dela z učenci s specifičnimi potrebami.

V okviru strokovnega sodelovanja s Pedagoško fakulteto UM je bila mentorica 204 študentom, izvedla 41 ur hospitacije ter nudila mentorstvo 26 študentom na večtedenski strnjeni praksi.

Leta 2013 je prejela Šilihovo odličje za odlične dosežke na pedagoškem področju ter Kumerdejevo priznanje – priznanje zavoda za šolstvo.

Prispevek njene prakse v izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev, študentov in ravnateljev ima neprecenljivo vrednost.

Nocoj je potekala tradicionalna slavnostna prireditev, nagrajenke in nagrajenci pa so predstavljeni tudi v zborniku.